Posamezna zelišča

Zdravilne rastline, ki jih imam vsako leto doma na vrtu

Trajnice: ameriški slamnik, arnika (njivska), baldrijan, breza, bršljanasta grenkuljica, citronka, dišeča lakota/perla, dobra misel, gabez (navadni), grški planinski čaj, hermelika, hren, jagoda (gozdna), jeglič, (pomladanski), kopriva, krvavi mlečnik, lakota (plezajoča), lakota (prava), laški smilj, luštrek, majaron (trajni), malinjak, marjetica (navadna), materina dušica (dolgostebelna), melisa, meta (jabolčna), meta (klasasta), meta (poprova), monarda, netresk (navadni), origano (grški in zlati), ožepek (navadni), pelin (avadni), pelin (pravi), plahtica (navadna), pljučnik (navadni), repik (navadni), resa (jesenska), resa (spomladanska), ribez (rdeči), rman, rožmarin, rušje, sivka, slez / ajbiš, smreka, sporiš, srčnica, stevia, šentjanževka, šetraj (kraški), timijan, vijolica, vinska rutica, vrtnica. zajčja deteljica, žajbelj.

Številnih plevelov in grmičkov, ki so tudi nekoliko zdravilni, ne bom imenoval.

Enoletnice: angelika, bazilika, čebula, česen, kamilica, koper, koromač (ali komarček ?), kumina, majaron, peteršilj, ognjič, slezenovec (gozdni),

Grški planinski čaj (Sideritis syriaca). Pri nas naj bi težko prezimil, ampak tri rastline, ki sem jih kupil, z zimo 2025/26 niso imele nobenih težav. Dolgotrajnejšega dežja sem jih obvaroval tako, da sem jih po tleh obložil s ploščami skrilavca, pa še polegla stebla na njem niso umazana od prsti. Prvo leto je imela samo ena rastlina en cvet, letos (2026) že vsaka vsaj po 10. Cvetel naj bi JUL-AVG, moj pa ima cvetne poganjke že v začetku maja. Lani sem za čaj nabral samo liste, a cvetovi imajo tudi 4 krat več učinkovin. Kupil sem pa še četrto rastlino, pa so ji ptiči takoj požrli vse liste. In ne le enkrat, večkrat. Pa je to zelo vztrajno bitje in sedaj je že močno olistano. Peto rastlino sem pa naredil iz potaknjenca, a ni obstala, ker je bila preveč v senci.

Gozdni slezenovec (Malva sylvestris). Leta 2025 sem kupil eno rastlino. Lepo je zrasla, zacvetela in že prve dni sem pobral kakih 20 cvetov. Pridem naslednji dan, pa je bilo novih 20. In naslednje dni še več. Celo poletje je cvetel, čisto je ponorel, vseh cvetov je bilo gotovo 1000. Zadnje sem pustil in pobral semena. Letos (2026) je pa na podstrehi zraslo kakih 20 rastlinic, vse, ki sem jih dal na vrt, spet bujno rastejo. Preveč ga bo, je pa tako lep, da bo tudi za okras!

Šentjanževka (Hypericum perforatum). To zelišče ob ustreznem poznavanju lahko uporabljamo tudi notranje, znano in zelo cenjeno pa je predvsem šentjanževo olje (macerat). Na spletu je veliko receptov, saj ga res ni težko narediti doma. V njih je veliko zanimivih informacij, ki sem jih zbral, z namenom prikazati idealno metodo:

Nabiraj sveže cvetove in še neodprte popke. V slednjih je največ hipericina, ki da tako lepo rdečo barvo.
Nosilno olje mora biti nerafinirano (olivno, sončnično, pa tudi jojoba, mandljevo itd.).
Uporabi kozarec iz prozornega stekla (zaradi sonca), ki se da čvrsto zapreti (kilnerjeva posoda).
Količine (cvetovi-olje) pri receptih zelo variirajo (od skoraj 1:10 do 1:2). Cvetove razreži, napolni kozarec do 2/3 in prelij (+2 cm) z oljem. Pretresi (zrak je vir plesni).
Vsaj prva 2 dneva (oz. 3-5 dni) kozarec ni čvrsto zaprt (začnejo se prvi procesi). Šele potem ga tesno zapri.
Zaprt kozarec daš za 4-6 tednov na toplo mesto – večina priporoča okensko polico, izpostavljeno soncu. Redno pretresaj. Daljše namakanje - močnejši macerat).
Po 6 tednih se odloči ali boš postopek še enkrat ponovil – dvojna maceracija. Iztisneš čim več olja in vanj ponovno daš sveže cvetove in popke.
Končno precediš, iz macerata iztisneš vse olje. Pusti ga še kak dan stati (da se "usede").
Previdno odlij samo zgornji sloj olja – živo rdeče olje loči od spodnjega, vodnega sloja, če se je ta pojavil.
Shrani v tesno zaprte stekleničke, v hladnem, temnem prostoru. Uporabno bo (vsaj) 6 mesecev.
Opcijsko: Iz šentjanževega olja lahko po običajnem postopku narediš tudi kremo. Olje se bolje maže in gre v kožo, krema je bolj priročna,