Skupina Storžiča   >   Skupina Srednjega vrha  Potoška gora

Širše območje Potoške gore, 1283 m

Potoška gora je sicer povsem samostojen vrh v južnem delu skupine Javorjevega vrha. A ker od tam ni nobenega razgleda, je njen pomen v glavnem le v iskanju lepih kotičkov v naravi in v uživanju v hoji. Lepši cilji izleta so nekatere druge točke, ki pa sploh niso vrhovi. Južno pod vrhom so lepa travnata pobočja, imenovana Mihčeva kopišča. Potresena so z nekaj vikend hišicami, od katerih so čudoviti razgledi čez Gorenjsko. Ob poti s Sv. Jakoba je lepo razgledišče čez dolino Bistrice in na Zaplato. V JV grebenu je zanimivo razgledišče Potoška Baba.

Dostopi

> Na JZ so izhodišča za vzpon na Potoško goro enaka tistim za vzpon na Sv. Jakoba.
> Na jugu je uporabno izhodišče vzhodno od vasi Potoče, na 570 m.
> Na JV turo v območje moramo začeti v dolini Kokre, pri transformatorju, na 520 m.
> Bolj uporabno pa je na JV izhodišče v dolini potoka Čemšenik, na 640 m.

Ture in poti

🚶 7. Potoška gora iz Preddvora, 2 h 15 min, T2

Čas dobri dve uri seveda velja za pot prav s parkirišča, od Sv. Jakoba je na vrh le 1 h. 

Od Sv. Jakoba gremo torej na bližnje vzhodno sedelce, kamor pride cesta. Markirana pot se nadaljuje po grebenu proti vzhodu, kasneje pa v območju grape proti SV, ves čas gor v breg. Tako po 20 min pridemo na severno stran grebena, do kraja, kjer se na levo odcepi steza na bližnje razgledišče. Do tja je vsekakor vredno iti, nato pa se vrnemo in prečkamo glavno stezo proti jugu. Tudi ta pot je markirana. Kmalu doseže zahodni greben, se obrne levo in gre po njem brez kakih razgledov na vrh Potoške gore.

🚶 8. Potoška gora čez Mihčeva kopišča, T2

To je druga možnost vzpona na Potoško goro od Sv. Jakoba. Na te travnike vodi več poti. V zadnjih letih pa so čez celotno južno pobočje Potoške gore zgradili široko cesto, ki je popolnoma degradirala naravo. Jim je pa nemara prav prišla leta 2022, ko je tam celotno pobočje opustošil velik gozdni požar. 

Zaplata z razgledne točke pod Potoško goro

Ta cesta se od ceste, ki vodi iz Potoč k Sv. Jakobu, odcepi na 900 m, na zadnjem večjem ovinku. Če gremo po njej malo proti vzhodu, se z nje že kmalu, na 915 m (tja pride tudi najbolj vzhodna izmed markiranih poti k Sv. Jakobu), levo navzgor odcepi dobra steza. Mimo močnega studenca gre nemarkirana pot proti vzhodu in po kratkem vzponu doseže najbolj zahodne senožeti, jih v vzponu prečka in na vrhu travnikov doseže rob lepega bukovega gozda. Smo na južnem grebenu Potoške gore. Dobra steza gre nato proti severu naravnost na vrh.

Namesto po južnem grebenu gremo od vikendov lahko tudi proti SZ - na zahodni greben in naprej po poti št. 7 na vrh.

Če pa bi po cesti nadaljevali pot proti vzhodu, nas ta po nekaj km pripelje okrog južnega grebena Potoške gore v izrazito dolino, onkraj katere je na vzhodu že greben Potoške Babe. Cesta se zvija proti severu in če gremo v levo do njenega konca (2019) kmalu tudi pridemo na rob senožeti. Od vikend hišice z lepim razgledom gremo potem po grebenu naprej na vrh.

Mihčeva kopišča

🚶 9. Potoška gora od SV, T2

Markirana pot, ki je na vrh prišla od Sv. Jakoba, se proti SV spusti na široko gozdnato sedlo (Volčje jame), 1245 m. Od tam je na vrh torej manj kot 10 min hoje, če bi na primer prišli na sedlo s Potoške Babe, od Doma Čemšenik ali z Javorovega vrha. Seveda pa je s sedla k Sv. Jakobu hitrejša prečnica čez severna pobočja.

🚶 10. Potoška Baba iz Potoč, T2

Če v Potoče pripeljemo od gradu Turn (doma ostarelih), nas ozka cestica vodi skozi vas, nato se spremeni v makadam, do vrha naslednjega klanca pa je spet asfaltirana. Tam je veliko parkirišče. Do tja lahko pripeljemo tudi od vzhoda.

S parkirišča se navzgor napotimo po prvem (levem) kolovozu. Že po 100 m ga zapustimo v desno, kamor vodi precej šibkejši, opuščen kolovoz. Po njem gremo do višine 741 m, kjer ga v izraziti grapi zapustimo v levo (možic). Dobra stezica nas vodi po zahodni strani grape, nato grapo dvakrat prečka. Tam je nekaj strmin, ki zahtevajo previden korak, nato pa nas lepa dolina vodi spet položneje proti severu. Na 905 m pridemo na razdrt kolovoz, ki se do tja spusti z leve. (Če bi šli po njem desno gor, kmalu pridemo na njegovo najvišjo točko, s katere moramo do Potoške Babe nadaljevati po brezpotnem, gozdnatem grebenu (ne preveč strmem). Najbolje pa je z mesta, kjer pridemo na kolovoz, po grapi nadaljevati kar naravnost navzgor. Na 1022 m pridemo na široko zgornjo cesto, a jo na ovinku takoj zapustimo in se skozi lep gozd, porasel s čemažem, povzpnemo do križišča poti na 1061 m (povsem razpadla brunarica). Od tam gremo desno (JV) po lepi poti čez travnike in redek gozd h koči pod Babo in od nje naprej na vrh Babe.

Bukov gozd s čemažem pod Babo

🚶 11. Potoška Baba od Doma Čemšenik, 1 h, T3

S parkirišča 627 m, v dolini potoka Čemšenik, je do Doma Čemšenik 40 min hoje, s ceste v dolini Kokre, 510 m, pa 1 h. Celoten vzpon na Potoško Babo bo trajal za toliko dalj časa.

Pri domu smerne tablice kažejo desno gor v breg, kamor gre dobro markirana pot na sedlo med Potoško goro in Javorjevim vrhom. Ena od tablic pa kaže tudi proti hiši, na njej pa piše Baba, 40 min. Pa tista baba ni v hiši, pač pa je to razgleden jugovzhodni greben Potoške gore, kjer se ta strmo prelomi dol proti dolini, pa je na idiličnem travniku obnovljena vikend hišica.

A pot na Potoško Babo kljub tablici ni »uradno« markirana (v zadnjem času jo »krasijo« rumene pike Panoramske poti). Nanjo gremo lahko torej pri domu Čemšenik, ali pa gremo tik nad njim po cesti, ki gre čez pobočja proti jugozahodu. Vse (močnejše) odcepe v desno pustimo vnemar in se ves čas v isti smeri rahlo dvigujemo. Ko se cesta na 935 m konča (2020), gre desno v breg dobra steza. Po njej nadaljujemo vzpon, ves čas čez gozdnata pobočja proti JZ in J. Šele, ko doseže strmi JV greben Babe (ki jo povezuje z Malim vrhom), se steza obrne desno navzgor. Kmalu postane strma in izpostavljena. V številnih zavojih se spretno izogiba vsem težavam in, dobro nadelana, naposled izstopi pri koči. Na razgledišče nad kočo je le še nekaj minut vzpona.

Sestopimo lahko po isti poti, lepše pa je nadaljevati po JV grebenu Potoške gore (še 120 m vzpona). Ta del je precej lažji (T2), manj strm, pot le ponekod zahteva dodatno previdnost. Višje se stezica ne drži več grebena, pač pa skrene na vzhodna pobočja in jih prečka navzgor. Markirano stezo iz Čemšenika doseže dobrih 5 minut pod sedlom SV od Potoške gore.

Koča na Babi

🚶 12. Mali vrh od Doma Čemšenik, 30 min, T2

To je kratka tura, odsek poti omenjam samo zaradi povezave s potjo na Mali vrh iz doline Kokre. Od Doma Čemšenik gremo po poti proti Babi, a še pred koncem ceste, na 928 m, skrenemo levo in gremo po udobni stezi na sedelce 897 m, SZ od Malega vrha. Od tam gremo levo na vrh.

🚶 13. Mali vrh iz doline Kokre, 1 h 15 min, T2

To je kar lepa, kratka tura, ki jo lahko nadaljujemo bodisi na Babo ali pa k domu Čemšenik in tako naredimo krožno turo.

Vzpon začnemo na parkirišču pri transformatorju. Od tam gremo po cesti po dolini navzdol, na prvem odcepu pa mimo kmetije Polajnar skrenemo na asfaltno cesto desno v breg. Gremo prav do zadnjega ovinka, kjer se proti severu odcepi šibka stezica (nikar ne nadaljujmo po boljši stezi ali celo po cesti proti zahodu, v Potoče!).

Stezici je sprva nekoliko težje slediti, a vodi naravnost gor v breg in večjih zadreg ni. Kasneje je lepa in dobro uhojena, pod grebenom se ji pridruži zahodna varianta. Na grebenu/sedelcu zavijemo ostro desno in se povzpnemo na predvrh, 900 m, ki je zagotovo nekaj višji od Malega vrha, 893 m. Na predvrh z juga pride še ena šibka stezica.

Če s sedelca nadaljujemo na Babo, gremo po stezici proti severozahodu (proti severu gre steza k domu Čemšenik). Ta kmalu postane šibka in strma, zato je do priključka na bolj uhojeno pot s Čemšenika potrebno nekaj dodatne previdnosti (ta odsek ima zahtevnost T3).

Na grebenu Malega vrha

Dolina Kokre z Malega vrha