Embedded Files
3
3
Pomembno arheološko najdišče, ki je razkrilo zanimivo zgodbo o življenju višinske naselbine iz pozne antike in zgodnjega srednjega veka.
Pomembno arheološko najdišče, ki je razkrilo zanimivo zgodbo o življenju višinske naselbine iz pozne antike in zgodnjega srednjega veka.
Zgodovina
Zgodovina
Na južnih pobočjih Storžiča, nad dolino potoka Belca, je strm, skalnat hrib, visok 873 m. Na njem je bilo v času pozne antike utrjeno naselje - kaštel. Kraj je bil naseljen že od prazgodovinskih časov, a pomemben je postal v času razpadanja rimskega imperija. Tisto so bili zelo negotovi časi. V dolinah, kjer je bila plodna zemlja, so v prvih stoletjih našega štetja živeli romanizirani prebivalci, ki so od 3. stoletja naprej postopno sprejeli krščansko vero. A barbarska germanska, slovanska in druga plemena so drugo za drugim nenehno vdirala v imperij. Prihajala so v glavnem iz vzhoda, njihov cilj pa je bila bogata in takrat precej depopularizirana severna Italija. Da bi se izognili njihovemu plenjenju so se lokalni prebivalci zatekli v utrjena in težko dostopna višinska naselja. Gradišče nad Bašljem je bilo eno teh naselij, tako kot bolj poznana Ajdna nad Potoki. Na bližnjem hribu Sv. Lovrenca je že iz časov železne dobe naprej tudi stalo kar veliko naselje. Ena od hipotez pravi, da je bilo Gradišče del njegovega obrambnega sistema. A to je malo verjetno, saj je Gradišče umaknjeno precej globoko v dolino in pri obrambi Sv. Lovrenca ni moglo dosti pomagati. Podrobnosti o tem, kako je bilo Gradišče ob koncu 6. stoletja opuščeno, niso znane. A sledovi ognja kažejo na to, da je bil njegov konec nasilen, tako kot pri Ajdni nad Potoki.
Na južnih pobočjih Storžiča, nad dolino potoka Belca, je strm, skalnat hrib, visok 873 m. Na njem je bilo v času pozne antike utrjeno naselje - kaštel. Kraj je bil naseljen že od prazgodovinskih časov, a pomemben je postal v času razpadanja rimskega imperija. Tisto so bili zelo negotovi časi. V dolinah, kjer je bila plodna zemlja, so v prvih stoletjih našega štetja živeli romanizirani prebivalci, ki so od 3. stoletja naprej postopno sprejeli krščansko vero. A barbarska germanska, slovanska in druga plemena so drugo za drugim nenehno vdirala v imperij. Prihajala so v glavnem iz vzhoda, njihov cilj pa je bila bogata in takrat precej depopularizirana severna Italija. Da bi se izognili njihovemu plenjenju so se lokalni prebivalci zatekli v utrjena in težko dostopna višinska naselja. Gradišče nad Bašljem je bilo eno teh naselij, tako kot bolj poznana Ajdna nad Potoki. Na bližnjem hribu Sv. Lovrenca je že iz časov železne dobe naprej tudi stalo kar veliko naselje. Ena od hipotez pravi, da je bilo Gradišče del njegovega obrambnega sistema. A to je malo verjetno, saj je Gradišče umaknjeno precej globoko v dolino in pri obrambi Sv. Lovrenca ni moglo dosti pomagati. Podrobnosti o tem, kako je bilo Gradišče ob koncu 6. stoletja opuščeno, niso znane. A sledovi ognja kažejo na to, da je bil njegov konec nasilen, tako kot pri Ajdni nad Potoki.
Nekaj stoletij kasneje, od konca 8. st. pa do 10. st., je bilo Gradišče ponovno naseljeno. Arheološke najdbe iz tistega obdobja so zelo številne in bogate. Kažejo na to, da je utrdba poleg tega, da so ljudje v njej prebivali, imela tudi zelo pomembno vojaško vlogo. Bogato okrašeni in kakovostno izdelani predmeti vojaške opreme, konjske in druge opreme kažejo na močan vpliv karolinškega kraljestva. V tej utrdbi, kot v še nekaterih drugih na našem ozemlju, so izgleda slovanski plemiči organizirali vojaške centre moči, da bi se uprli Frankom, ki pa so na koncu, kot nas uči zgodovina, vseeno prevladali. Vseeno pa je Gradišče ostalo naseljeno še nekaj časa, saj ga pisni dokumenti omenjajo še sredi 12. stoletja.
Nekaj stoletij kasneje, od konca 8. st. pa do 10. st., je bilo Gradišče ponovno naseljeno. Arheološke najdbe iz tistega obdobja so zelo številne in bogate. Kažejo na to, da je utrdba poleg tega, da so ljudje v njej prebivali, imela tudi zelo pomembno vojaško vlogo. Bogato okrašeni in kakovostno izdelani predmeti vojaške opreme, konjske in druge opreme kažejo na močan vpliv karolinškega kraljestva. V tej utrdbi, kot v še nekaterih drugih na našem ozemlju, so izgleda slovanski plemiči organizirali vojaške centre moči, da bi se uprli Frankom, ki pa so na koncu, kot nas uči zgodovina, vseeno prevladali. Vseeno pa je Gradišče ostalo naseljeno še nekaj časa, saj ga pisni dokumenti omenjajo še sredi 12. stoletja.
Opis poti na Gradišče
Opis poti na Gradišče
Pristop na Gradišče je preprost in kratek. Najbolje je, da parkiramo na parkirišču pod Sv. Lovrencem in na kratki krožni turi obiščemo oba kraja. Za Gradišče gremo enostavno po cesti naprej v dolino Belce. Nad izrazitim dvojnim ovinkom je Gradišče. Tam je tudi majhno parkirišče za dva avtomobila, z njega pa se po stezici nekoliko strmo vzpnemo na vrh griča. S ceste je 5 minut hoje, s parkirišča pod Lovrencem pa nekako 20 minut. Na vrhu griča ni kaj dosti videti, vsi najdeni predmeti so seveda v kranjskem in ljubljanskem muzeju. Vešče oko razbere terase naselbine, ostalo je prepuščeno domišljiji.
Pristop na Gradišče je preprost in kratek. Najbolje je, da parkiramo na parkirišču pod Sv. Lovrencem in na kratki krožni turi obiščemo oba kraja. Za Gradišče gremo enostavno po cesti naprej v dolino Belce. Nad izrazitim dvojnim ovinkom je Gradišče. Tam je tudi majhno parkirišče za dva avtomobila, z njega pa se po stezici nekoliko strmo vzpnemo na vrh griča. S ceste je 5 minut hoje, s parkirišča pod Lovrencem pa nekako 20 minut. Na vrhu griča ni kaj dosti videti, vsi najdeni predmeti so seveda v kranjskem in ljubljanskem muzeju. Vešče oko razbere terase naselbine, ostalo je prepuščeno domišljiji.
Parkirišče: 46.325760, 14.397019
Parkirišče: 46.325760, 14.397019
Page updated
Google Sites
Report abuse