Monte Verena, 2015 m

Monte Verena s severa

Uvod

Čeprav je Monte Verena (tudi: Cima Verena) gora, na katero je segel množični turizem, vsekakor zasluži tudi svoj planinski opis. Saj se vam navsezadnje nanjo ni treba povzpeti s sedežnico! Nekomu lahko predstavlja cilj nedeljske družinske smuke, drugemu pa zahtevnega spusta po katerem od žlebov severnega ostenja. Ali pa poleti napornega vzpona s kolesom. H goram nad planoto Asiaga jo je treba dodati že zaradi njene osrednje pozicije in raznolikih možnosti, ki jih nudi. Gora pa je znana tudi po tem, da je z njo Italija vstopila v prvo svetovno vojno. Seveda gorá ne gre kriviti za človeške neumnosti, a 24. maja 1915, ob 4:00, torej potem, ko se je Italija odločila zamenjati svoje svetovne zaveznike, so težki topovi z Verene državo pahnili v veliko vojno. A več o trdnjavi in njeni vlogi v vojni kasneje.

Monte Verena se nahaja SZ od Asiaga. Okrog gore se ovija globoko vrezana dolina potoka Assa, zato ima Verena dokaj samostojno lego in na vse strani kar veliko višinsko razliko. Njen vršni greben teče v smeri od severozahoda proti jugovzhodu, z njega pa gresta proti jugozahodu in jugu še dva povsem pohlevna grebena. Južna stran gore je le zmerno strma, tam so urejena smučišča. Severna stran pa je pod vrhom skalnata in prepadna, nato pa se strma gozdnata pobočja spuščajo proti dolini Asse.

V spodnjih območjih Verene so številne lepe, prostrane planine. Povezujejo jih gozdne ceste, zato je poleti celotno območje zelo privlačno za gorsko kolesarjenje. Pozimi pa so po teh cestah urejeni kilometri lepih prog za tek na smučeh. Koče na nekaterih planinah so tudi pozimi odprte za obiskovalce. Slednjič pa je tu še ena cesta, ki doseže sam vrh. Zgrajena je bila seveda za oskrbovanje trdnjave, danes je za javni promet zaprta.

Turno smučarski vzpon po JZ grebenu

Kaj početi na Monte Vereni?

1. Smučanje. Največ obiskovalcev se na vrh povzpne pozimi, ko deluje smučišče. Višina prog je 365 m.

2. Pohodništvo. To je seveda možno v vseh letnih časih. Poleti poleg številnih nemarkiranih poti na vrh pride tudi krožna markirana pot. Pozimi ljudje v Italiji zelo radi capljajo po snegu na krpljah (ciaspole).

3. Turno smučanje. Vzpone z juga ovira smučišče, severne ture pa so zahtevne.

4. Gorsko kolesarjenje. Turo lahko začnemo kjer koli, celo spodaj v Roani oziroma bližnji Mezzaselvi. Lepa je tura, ki obkroži celotno goro, bolj zahteven pa je vzpon na sam vrh.

5. Tek na smučeh. Na Campolongu, planoti južno od vrha, je velik tekaški center. Vstop je treba plačati, kdaj pa se vseeno lahko zgodi, da najdete vstop na parkirišče prost. Proge sežejo do krajev, oddaljenih celih 25 km (Luserna), kombinacije prog vam omogočajo ure in ure tekov skozi gozdove in čez lepe planine.

Razgledi z vrha

Midva sva vrh dosegla že potem, ko se je močno pooblačilo, a razgled z Verene je menda zelo razsežen in lep. Omogoča ga precejšnja višina gore in njen osrednji položaj nad planotami. Proti jugu je pogled v glavnem odprt, v čistih dneh seže prav do mest Padske nižine. Na jugozahodu se dvigujejo visoke gore v skupinah Carege in Pasubia. Proti zahodu vidimo visoke gore Trentina. Severno od Verene je glavna veriga vrhov nad planotami. Onkraj doline Asse nam je najbližja Cima Portule. Zahodno od nje je še nekaj dvatisočakov, najvišje gore v verigi pa so za Cimo Portule in naprej proti vzhodu. Na severovzhodu je na obzorju mogoče videti gore skupine Lagorai in Dolomite.

Dostopi

Najbolj priljubljeno izhodišče za vzpon na vrh je na južni strani Monte Verene. Pri koči Rifugio Verenetta, 1665 m, je veliko parkirišče, do katerega pripelje dobra asfaltna cesta iz kraja Roana, oziroma, da bomo bolj natančni, iz Mezzaselve, malce zahodneje od Roane. Zaradi smučišča je cesta seveda očiščena tudi pozimi. S tega parkirišča vozi na vrh sedežnica. Obratuje tudi poleti.

Drugo možno izhodišče pa bi bilo na severni strani gore. To je Malga Pusterle, 1290 m. Na tej lepi planini je turistična kmetija, gor iz doline Asse pripelje gorska cesta. Naprej ni več mogoče peljati z osebnim vozilom, saj so vse gozdne ceste zaprte za javni promet. Malga Pusterle je lahko izhodišče za kolesarsko turo, ali pa za zahteven turno smučarski vzpon (in smuk) s severa.

Forte Verena

Zaradi njenega zgodovinskega pomena, je na tem mestu vredno povedati nekaj besed o trdnjavi na vrhu gore.

Italijanska vojska je trdnjavo zgradila v letih 1910 - 1914. Namen je bil seveda enak kot pri vseh ostalih velikih trdnjavah tega območja – zavarovati mejo z Avstroogrsko monarhijo, mejo, ki ji izgleda tedaj nihče ni pripisoval kake večje trajnosti. Ker je bila trdnjava zgrajena v naglici, so pri gradnji upoštevali še stare normative, ki so na nasprotni strani predvidevali le topove do kalibra 100 mm. Zato zidovi niso bili ojačani z železobetonom, kar se je že čez leto dni izkazalo za usodno.

24. maja 1915 so se torej topovi z Verene kot prvi oglasili in odprta je bila nova fronta v svetovni vojni. Zaradi odličnega položaja so izstrelki z Verene v prvih tednih uspešno tolkli po avstroogrskih ciljih. Forte Verena je bila poimenovana "Dominatore dell'Altopiano" in da bi odstranili grožnjo, so vojaki Avstroogrske privlekli težki top Škoda, kalibra 305 mm. Že 12. junija 1915 je bila Forte Verena usodno zadeta. Granata je prebila stene in eksplodirala v smodnišnici. Posadka 46 vojakov je bila ubita, vključno s poveljnikom trdnjave. V naslednjih dneh se je obstreljevanje nadaljevalo in večina vitalnih delov trdnjave je bila uničena. Zato je italijanska vojska umaknila topove iz trdnjave in poslej je Forte Verena služila le še v opazovalne namene. Junija naslednje leto je vrh Verene v veliki ofenzivi zasedla avstroogrska vojska in ga obdržala do konca vojne.

Ture na Monte Vereno

Pohodne ture. V tem poglavju ni kaj dosti opisovati, saj gre z J na vrh lepo število lahkih poti, ki jih poljubno lahko kombinirate v krožne ture. S parkirišča pri Rifugio Verenetta je na vrh ura hoje. Za orientacijo rabite samo lep dan ali pa kakršen koli zemljevid. Zimski vzpon je malce bolj zapleten, saj hoja po smučiščih ni dovoljena. Če ni preveč snega, je najbolje iti po cesti, ki gre pod grebenom na V strani smučišč.

Nemara je poleti najbolj priporočljiva krožna tura po poti št. 820. S parkirišča pri Rif. Verenetta gremo proti Z in poiščemo markacije, ki spodaj sledijo gorski cesti. V zgornjem delu pot pride iz gozda in po JZ grebenu gremo na vrh. Sestop gre sprva v območju V grebena. Na njegovem V koncu nemara lahko obiščemo še eno utrdbo, nekdanjo baterijo Rossapoan, 1890 m. Od nje sestopimo naprej proti JV, najprej na Malgo Quarti, nato pa proti JZ na glavno cesto, ki jo dosežemo blizu Campovecchia, 1597 m.

Vzponi s severa morajo biti precej bolj strmi. Tam tudi ni markiranih poti.

Turni smuki. Najbolj očitna smer vzpona in smuka je tudi čez južna pobočja. Pri vzponu nas spet ovirajo smučišča. Midva sva se razmeroma zgodaj na vrh povzpela ob njihovem Z robu in čeprav se je mimo pripeljalo nekaj zaposlenih na motornih saneh, so naju pustili pri miru. Tudi v območju tik pod vrhom, ko se na JZ grebenu urejeni progi ni dalo izogniti, žičničar na vrhu ni rekel nič. Morda pa zgolj iz spoštovanja do mojih sivih las?

Druga možnost bi bil vzpon na smučeh od JV, bodisi v območju gorske ceste ali pa lepih, dokaj odprtih pobočij V od nje. Ko sva šla na Vereno midva (21. februarja, 2014), zaradi več kot 3 m debele odeje svežega snega odcepa ceste niti našla nisva.

Spust na smučeh z Verene proti severu pa je bolj zahteven. Čez prepadno vršno skalovje gledajo velike opasti, zato se ture ne lotite, če se niste po smeri smuka tudi povzpeli na vrh. Z vrha na S padata dve strmi grapi, nato pa gre spust proti Malgi Pusterle. Če je cesta do planine prevozna, je na vrh dobrih 700 m vzpona, če ne, pa še nekaj več, saj moramo turo začeti na glavni cesti.

Muzej na prostem Bostel - prazgodovinsko naselje

Ostale zanimivosti

Na pobočjih Monte Verene je še nekaj obiska vrednih krajev. Blizu Campolonga je na robu planote še ena velika trdnjava z enakim imenom. Še malo južneje, proti kraju Rotzo, je na robu planote znameniti Altar Knotto – zanimivo oblikovan balvan, ki »lovi ravnotežje« na robu stene. O njem krožijo govorice, da so tam staroselci izvajali okultne obrede, v katerih so celo žrtvovali ljudi. Kraških naravnih pojavov je na južnih pobočjih Verene sploh veliko, dve, ki sta urejeni tudi za turistični obisk, kaže tudi zemljevid na tej strani. In slednjič je v grapi Asse, tik pod Roano v stene ob potoku vklesano večje število neolitskih figur, podobnih tistim v Val Camonici. Midva sva sicer Tunkelbald obiskala (v jeziku Cimbrov beseda pomeni mračen gozd), a rezbarij na skalah nisva prav dobro razbrala. Drugo znamenito arheološko najdišče je prazgodovinsko naselje Bostel, pri kraju Castelletto, kar vse kaže, da je po dolini Asse že od nekdaj šla na planoto pot.

Planinske koče

Na območju Monte Verene je precej koč, ki pa seveda za sam vzpon niso potrebne:

1. Rif. Verenetta, 1665 m, ob velikem parkirišču, južno pod Monte Vereno.

2. Rif. Monte Verena, 2010 m, na vrhu gore, dostopna tudi s sedežnico (vozi tudi poleti).

3. Baito Spelonca, cca. 1775 m. To je le zavetišče ob gorski cesti na Vereno.

4. Malga Quarti di Verena, 1654 m. Koča na planini jugovzhodno od vrha.

5. Agriturismo Malga Pusterle, 1290 m. Severno od vrha, poleti dostopna po gorski cesti.

6. Rifugio Campolongo, 1531 m. Ob velikem parkirišču pri centru za tek na smučeh.

7. Na drugih planinah v nižjih območjih Verene so še številne privatne koče.

Kdaj na vrh?

Na Monte Vereno gremo lahko v katerem koli letnem času. Vzponi z juga so lahki. Pozimi, ko smučamo izven urejenih prog, upoštevajmo razmere. Februarja 2014 je bilo na gori več kot 3 m novega snega, zato bi bil vzpon po celcu precej nespametno dejanje.

Smuk proti severu zahteva povsem varne razmere grede plazov. Grapi, ki padata z vrha, sta strmi, zato je najprimernejši čas za vzpon pomlad, ali pa zima, potem ko dalj časa ni bilo obilnejših padavin.