Embedded Files
5
5
Nad Sočergo je vrsta ogromnih, slikovitih spodmolov, ki so del nariva Kraškega roba. Poleg ene najlepših naravnih znamenitosti Slovenske Istre, bomo obiskali še ljubko cerkvico in ostanke velikega gradišča.
Nad Sočergo je vrsta ogromnih, slikovitih spodmolov, ki so del nariva Kraškega roba. Poleg ene najlepših naravnih znamenitosti Slovenske Istre, bomo obiskali še ljubko cerkvico in ostanke velikega gradišča.
Nad Sočergo se 30 m visoke kraške stene iz alveolinskega apnenca vlečejo v dolžini nekako dveh kilometrov. V njih so številni spodmoli (imenovani tudi "Ušesa Istre"), trije zelo veliki, manjših pa je še precej več. Največji spodmoli imajo višino 17 m, širina največjega pa je kar 90 m. Stene spodmolov so zasigane, povsod vidimo delovanje vode.
Nad Sočergo se 30 m visoke kraške stene iz alveolinskega apnenca vlečejo v dolžini nekako dveh kilometrov. V njih so številni spodmoli (imenovani tudi "Ušesa Istre"), trije zelo veliki, manjših pa je še precej več. Največji spodmoli imajo višino 17 m, širina največjega pa je kar 90 m. Stene spodmolov so zasigane, povsod vidimo delovanje vode.
Lep del kompleksa te znamenitosti je tudi naravni most. Ta je v spodnjem delu ostenja, že povsem proti hrvaški meji. Most ima lok širok 6 m in višino 4 m, debelina kamnitega loka pa je 1,5 m.
Lep del kompleksa te znamenitosti je tudi naravni most. Ta je v spodnjem delu ostenja, že povsem proti hrvaški meji. Most ima lok širok 6 m in višino 4 m, debelina kamnitega loka pa je 1,5 m.
Tretja znamenitost je več kot 40 m globoka kraška jama, ki pa je dostopna samo plezalcem.
Tretja znamenitost je več kot 40 m globoka kraška jama, ki pa je dostopna samo plezalcem.
V stenah Velega Badina gnezdijo redke ptice, zato je v času njihovega gnezdenja območje zaprto za obisk. Več o tem nas pouči razlagalna tabla ob spodnjem vhodu v območje.
V stenah Velega Badina gnezdijo redke ptice, zato je v času njihovega gnezdenja območje zaprto za obisk. Več o tem nas pouči razlagalna tabla ob spodnjem vhodu v območje.
Sv. Kirik
Najboljše izhodišče za obisk Velega Badina je ljubka cerkvica sv. Kirika (tudi; Kvirik). Stoji na skalnem grebenu nad Sočergo, do nje je mogoče pripeljati po ozki cestici. Zgrajena je bila že v 11. st., obnovljena pa leta 1886.
Najboljše izhodišče za obisk Velega Badina je ljubka cerkvica sv. Kirika (tudi; Kvirik). Stoji na skalnem grebenu nad Sočergo, do nje je mogoče pripeljati po ozki cestici. Zgrajena je bila že v 11. st., obnovljena pa leta 1886.
V bližini sv. Kirika (175 m severozahodno) je veliko, še neraziskano prazgodovinsko gradišče, od katerega so lepo vidni ostanki obzidja, visokega ponekod več metrov.
V bližini sv. Kirika (175 m severozahodno) je veliko, še neraziskano prazgodovinsko gradišče, od katerega so lepo vidni ostanki obzidja, visokega ponekod več metrov.
Od sv. Kirika se po skalnatem grebenu napotimo po markirani stezi proti jugovzhodu. Ob lepih pogledih na obe strani se zložno spuščamo, pot je prav lahka. Preden se pot popolnoma spusti, zavije rahlo levo, proč od grebena in čez bolj strm, poraščen svet nato doseže kolovoz, ki tjakaj pride spodaj iz Movraža. Po njem in nato po stezi (kolovoz se spusti na glavno cesto, kamor zaradi meje ne smemo) sledimo markacijam v desno, okrog grebena Badina. Kraj se imenuje Krog, tam je vstop v območje spodmolov in razlagalna tabla. Stezica zavija v desno, kmalu gre pod stenami proti severozahodu. Že takoj tam je desno nad stezo naravni most. Do spodmolov pa je samo še nekaj minut hoje.
Od sv. Kirika se po skalnatem grebenu napotimo po markirani stezi proti jugovzhodu. Ob lepih pogledih na obe strani se zložno spuščamo, pot je prav lahka. Preden se pot popolnoma spusti, zavije rahlo levo, proč od grebena in čez bolj strm, poraščen svet nato doseže kolovoz, ki tjakaj pride spodaj iz Movraža. Po njem in nato po stezi (kolovoz se spusti na glavno cesto, kamor zaradi meje ne smemo) sledimo markacijam v desno, okrog grebena Badina. Kraj se imenuje Krog, tam je vstop v območje spodmolov in razlagalna tabla. Stezica zavija v desno, kmalu gre pod stenami proti severozahodu. Že takoj tam je desno nad stezo naravni most. Do spodmolov pa je samo še nekaj minut hoje.
Zaradi zaščite gnezdišč se je običajno treba vrniti po isti poti. Če pa je dovoljeno nadaljevati, gre pod spodmoli steza še naprej proti severozahodu. Ko pride pod nekdanje orlovo gnezdo, se usmeri gor v skale. Ta del je zavarovan z jeklenicami in je malo zahtevnejši, pa toliko bolj zanimiv. Steza nas pripelje na razgledno mesto na grebenu, nato pa se samo še proti levi vrnemo do cerkvice.
Zaradi zaščite gnezdišč se je običajno treba vrniti po isti poti. Če pa je dovoljeno nadaljevati, gre pod spodmoli steza še naprej proti severozahodu. Ko pride pod nekdanje orlovo gnezdo, se usmeri gor v skale. Ta del je zavarovan z jeklenicami in je malo zahtevnejši, pa toliko bolj zanimiv. Steza nas pripelje na razgledno mesto na grebenu, nato pa se samo še proti levi vrnemo do cerkvice.
Naravni most
Pri spodmolih
Parkirišče: 45.463705, 13.904413
Page updated
Google Sites
Report abuse