Kočna je gora povsem na zahodu osrednjega dela Kamniških in Savinjskih Alp (Grintavcev). Proti zahodu se onkraj doline Kokre vleče še dolgi "rep" skupine Storžiča.
Jezersko je eden najlepših Krajev Slovenije z dobro razvito turistično dejavnostjo in na nekaterih področjih (na primer: alpinistično smučanje) nepresegljivo gorniško zgodovino.
Ko se iz osrednje Slovenije vozimo na Jezersko (najlepše je s kolesom) je ob reki nanizana vrsta značilnih, meni prav ljubih krajev. Iz središča dolge vasi Kokra se mimo odcepa k Robleku pripeljemo do odcepa ceste k Suhadolniku, potok, ki priteče od te kmetije se v Kokro izlije malo naprej, na višini 589 m. Tam se začnejo pobočja Kočne. Nato (še pred slikovito sotesko) peljemo mimo Povšnarja, 599 m, ki je eno od izhodišč pohodov po JZ pobočjih Kočne (pa tudi proti Z, v dolino Lobnice). Drugo, podobno izhodišče so Spodnje Fužine, 647 m. Naslednja znamenitost je na 657 m stari mejni kamen, ki je nekoč označeval južno mejo dežele Koroške. Malo naprej je zaselek Zgornje Fužine, na koncu katerega je na strmem gričku nad reko kapela Sv. Huberta (700 m). Še malo naprej, ob izlivu reke Reke, je nekoč znana gostilna Kanonir, 711 m. Tam dolina Kokre zavije proti SV in že kmalu pripeljemo v Spodnje Jezersko, 758 m, kjer se ločimo od reke, ki priteče po dolini Komatevre s severa, mi pa vožnjo nadaljujemo ob Jezernici. Reka in cesta se prebijeta skozi ozko dolino med Mahno pečjo in Malim vrhom in dvignemo se v Zgornje Jezersko, 882 m.
Dolini Makekove in Ravenske Kočne
V smeri od S-SZ proti J-JV se v gorstvo Grintavcev zajedajo tri lepe doline. Ime Kočna je zelo staro, verjetno keltskega izvora in povsod v Alpah označuje kraje s preperelimi, rdečimi stenami. Makekova Kočna ima ime po veliki, lepi kmetiji že v notranjosti doline, nekaj drugih kmetij je prav v izteku doline. V dolino lahko peljemo zastonj. Za vzpon na Kočno parkiramo v bližini Makeka, gorska cesta gre pa še daleč naprej - okrog Malega vrha in na Z pobočja Kočne.
Ravenska Kočna pa je v planinskem pogledu pomembnejša, saj je izhodišče za celotne osrednje Grintavce s severa. Kmetije in domačije so posejane od izteka doline, do Gorniškega centra Davo Karničar, 1014 m. Malo pod slednjim je Ancelj, 965 m, še nižje pa Jagodic, 912 m. Ravenska Kočna se izteče na velike travnike Zgornjega Jezerskega, okrog cerkve Sv. Andreja. Tam je bilo vse do 14. stoletja večje jezero, ki naj bi odteklo ob velikem potresu pri Dobraču. Cesta v Ravensko Kočno se konča na velikem parkirišču malo naprej od centra Karničar, na 997 m, a do tam lahko pripeljemo le, če plačamo vstop v dolino pri zapornici pri Jagodicu.
Ta se izteka v dolino Kokre od vzhoda in je v delu nad kmetijo in še sploh pod Kokrskim sedlom zares suha. Že precej nizko pod kmetijo pa se v strugo Suhadolnikovega potoka z desne izliva Skedoven potok, ki pa ima pogosto tudi malo vode. Ob neurju je leta 2024 podor na številnih mestih v dolini naredil veliko razdejanje, neuporabne so ostale nekatere nemarkirane poti in kolovozi (2025). Na kmetiji Suhadolnik se je leta 1999 zgodil dvojni umor, morilca pa so kasneje našli mrtvega v gorah. Pozno jeseni 2025 na kmetiji ni bilo videti nikogar. Spomnimo se, da so prav Suhadolniki spremljali prvopristopnike na vrhove Kočne in tudi danes je ta kmetija izhodišče za vse južne vzpone.
Dolci - vzhodna meja Kočne in Ravni na jezerski strani glavnega grebena
Vzhodna pobočja Kočne padajo prav tako strmo, ne pa tudi tako visoko. Iz Suhega dola se namreč proti severu dviguje vrsta pragov in kotanj, slednji imajo ime Dolci. Spodnji dolci so nad najvišjim in tudi najbolj prepadnim pragom, malo višje so Srednji Dolci, Zgornji Dolci pa so že tik pod Dolško škrbino, 2267 m, v glavnem grebenu Grintavcev. Onkraj grebena padajo domala navpične stene na Zgornje Ravni, ki se z nekako 1950 m spuščajo proti severu na Spodnje Ravni, kjer na 1542 m stoji legendarna Češka koča. Pod njo so spet strme stene do dolinskega zatrepa Ravenske Kočne.
Najvišji vrh je Jezerska Kočna, 2540 m. Nedaleč od nje, proti JZ, je Kokrska Kočna, 2520 m, ki stoji zelo blizu stičišča dveh pomembnih grebenov:
SZ greben Kočne. Prvi vrh v njem je Na Križu, 2483 m, sledi greben nad Oltarji in nato Kljuka, 2137 m, nato Lipova peč, 1874 m, pa Veliki vrh, 1742 m, in nazadnje Mali vrh, 1305 m.
SV greben Kočne. Z Jezerske Kočne se ta pne visoko na Koles, 2440 m, sledi Škofova kapa, 2064 m, kjer se greben obrne že čisto proti severu. Sledijo Vratca, 1810 m, Špegovec, 1617 m in nato Makekov preval 1341 m. V povsem severnem delu grebena sta Visoki vrh, 1459 m, in neizraziti Skubrov vrh.
Zgornja dela teh dveh grebenov oklepata severno ostenje Kočne, iz katerega rasteta dva visoka vrhova: Veliki kup, 2191 m, in Mali kup, 1999 m.
Z vrha Koles se proti V vleče glavni greben Grintavcev. Kmalu se spusti na Dolško škrbino.
S Kokrske Kočne, oziroma z vzpetine 2476 m malo JZ od nje, gre proti J manj izrazit greben, ki se kmalu cepi v nekakšen okrog obrnjen Y. Na vzhodnjem kraku stoji na 1964 m Bivak v Kočni. Z vrha Na Križu pa se proti JZ spušča nekoliko bolj izrazit greben, v katerem je značilen vršič Mala Vratca, 1969 m.