Preden začnemo opisovati posamezne vrhove, se ustavimo še v tem prelepem gorskem kraju, ki leži med Karavankami in Kamniškimi Alpami in je pomembno izhodišče za ture v naši skupini. Je pa tudi ena od zibelk gorništva v Sloveniji, še zlasti alpinističnega smučanja. Dejanja Dava Karničarja in njegovih bratov do danes (2025) še niso bila presežena.
Jezersko ima svoje ime še iz prastarih časov, ko je kotlino zapolnjevalo veliko jezero. Menda je pri Ankovi Kmetiji še vedno mogoče videti kje so pritrjevali čolne in tudi ime kmetije naj bi prišlo od nemše besede »anker« - sidrišče. Staro izročilo pravi, da je voda odtekla po velikem potresu v 14. stoletju, prav tistem, ki je podrl velik del Dobrača. Današnje Planšarsko jezero ni ostanek nekdanjega velikega jezera, pač pa je umetnega izvora.
Sicer pa je kraj od nekdaj bil pomembna točka na trgovski poti s Kranjske na Koroško, o starožitnosti kraja pričajo tudi stare freske v cerkvah Sv. Andreja in Sv. Ožbolta. V zadnjem času se domačini preživljajo s kmetijstvom, gozdarstvom, malo pa tudi s turizmom.
Za naše planinske namene je kraj pomemben kot izhodišče za številne ture. Na tem mestu omenimo samo točke, kjer se začnejo ture na vrhove Karavank.
Izhodišča tur v Karavanke
V Spodnjem Jezerskem se od glavne ceste, ki čez Jezerski vrh povezuje Kranj z Železno Kaplo, cepijo številne ceste v stranske doline in h kmetijam na pobočjih nad njimi. Poleti, od 20.6. do 20.9. so številne ceste že nizko v dolinah zaprte za javni promet, izven tega obdobja pa lahko v peljemo dokaj visoko na gore.
• V dolini Reke je letna zapora (in parkirišče) v Dolu, 767 m, izven obdobja zapore pa lahko pripeljemo pod Veliki in Mali Javornik, nekako na 1100 m.
• Iz Dola lahko peljemo še dobrih 200 m proti severozahodu, kjer je spet zapora malo nad 800 m, izven obdobja zapore pa lahko peljemo visoko pod Štegovnik (do 1200 m).
• Izhodišče za Štegovnik sta tudi Močnikova kmetija na nekako 1000 m in Rezmanova kmetija na 990 m.
• Ob Kokri lahko peljemo v dolino Komatevre poleti do Smerečja, 854 m, izven obdobja zapore pa do 1300 m (proti Štegovniku) in celo 1500 m (proti Pečovniku). Drugi krak ceste iz Komatevre pelje na Virnikovo planino, 1150 m.
• V začetku Komatevre se lahko odcepimo desno, h kmetiji Murn, 1100 m, kjer je izhodišče poti na Virnikov Grintavec.
• Izhodišče za Virnikov Grintavec je lahko tudi Zgornje Jezersko, cca 900 m, stari Sv. Ožbolt, 950 m, in na drugi strani hriba kmetija Roblek, 915 m.
• Za Pristovški Storžič pa je dobro izhodišče Jezerski vrh, 1215 m.
Ogledi Jezerskega
Po turi ali pred njo si na Jezerskem lahko ogledamo številne zanimivosti. Lepe so že stare kmetije, na primer: Šenkova, Roblekova, Ankova, Makekova in druge. Ob nekaterih stojijo značilne koroške kašče. V Jenkovi kasarni (nekdaj hospic) in v Ankovi kmetiji sta etnološki zbirki. Ogleda vredne so cerkve: Sv. Andreja, stara in nova cerkva Sv. Ožbolta in Hubertusova kapela ob glavni cerkvi v Spodnjem Jezerskem. V Komatevri si lahko ogledamo nekdanji kamnolom lehnjaka in bližnje povirje, kjer lehnjak še danes nastaja, ter partizansko bolnico Krtino. Na sprehodu po samem Jezerskem lahko obiščemo jesenove drevorede, Planšarsko jezero in izvir Ankove mineralne vode. Malo daljši so izleti do obeh Ankovih slapov in do slapa Čedca v zatrepu Makekove Kočne. Še dlje je do ledenika pod Skuto, a to so že Kamniške Alpe.
Lepe so tudi številne gorsko kolesarske ture. Ena zahtevnejših, a zelo zanimivih je po dolini Komatevre do najvišjega parkirišča, pa peš čez greben na tržiško stran, potem pa dol v Tržič in čez Preddvor okrog nazaj na Jezersko. Druga ima začetek na Jezerskem, na primer pri Sv. Andreju, pa do Roblekove kmetije in mimo Žarkovega na glavni greben pri Roblekovi planini. Potem pod Pristovškim Storžičem samo še nadaljujemo do cestnega prelaza Jezerski vrh in se vrnemo dol. Tretja komaj še sodi k Jezerskemu. Z Jezerskega vrha se dvignemo do Roblekove planine, od tam spustimo v Korte, nato pa se skozi Železno Kaplo vrnemo na Jezerski vrh. Seveda turo lahko naredimo tudi v obratni smeri.
Te ceste na karavanški strani so zanimive tudi, kadar so zasnežene, saj po njih s smučmi lahko naredimo dolge in lepe pohode. Nagrada pri njih so krasni pogledi na kotlino Jezerskega in na ostenja Kamniško-Savinjskih Alp.
Znano je, da so bile nekoč Korte tesneje povezane z Jezerskim, kot z Železno Kaplo. Zanimivo pa je, da še danes pozimi na Roblekovo planino Avstrijci najbrž najhitreje pripeljejo z Jezerskega, po cesti od Robleka. Najbrž sta cesti v Korte in na Jezerski vrh dalj časa globoko zasneženi.