Na poljih pri Carnacu je več lokacij, na vseh skupaj pa je več kot 3000 velikih skalnih struktur, večinoma postavljenih v dolgih, vzporednih vrstah. Postavili naj bi jih ljudje v mlajši kameni dobi, ki so v Bretaniji živeli preden so se tja priselili Kelti. Megaliti naj bi bili postavljeni v časih nekako 3300 pred našim štetjem, za nekatere ocenjujejo, da so še precej starejši (4500 p.n.š.). Neznano število megalitov je bilo ob gradnjah (cest, zgradb) uničenih. Poleg skalnih stebrov, je v okolici še nekaj tumulusov (umetnih gričev, sredi katerih so grobovi) in dolmnov (pokončnih skalnih blokov, preko katerih so položene prečne plošče, tudi ti so bili grobovi).

Kljub temu, da vse te strukture raziskujejo že od leta 1720, ostajajo zaviti v skrivnost. Kako so jih ljudje s svojimi preprostimi kamenodobnimi orodji izklesali in transportirali? Čemu so služili in zakaj jih je na tisoče? V čem je skrivnost njihovih razporeditev in predvsem zakaj so tako skrbno uravnani po astronomskih načelih (predvsem po soncu, solsticiju)?

Ob številnih poljih z menhirji so urejena parkirišča in ogled je izven turistične sezone zastonj. Za tiste, ki bi se želeli bolje poučiti, je v Carnacu Muzej prazgodovine. Tik severno ob Carnacu je polje Ménec. Ob parkirišču (koordinate spodaj) je Hiša megalitov, v kateri je za turiste tudi na voljo precej informacij. Sicer pa sam sprehod skozi vrste megalitov ni nekaj najbolj vznemirljivega na svetu - prav tako dobro jih je videti od daleč, saj na skalah ni vklesanih kakih podrobnosti.

Parkirišče: 47.591110, -3.083671