Embedded Files
Košuta z juga, s Stegovnika
Od enakomernega, nekako 12 km dolgega grebena bi pričakovali, da bo pohodniku nudil precej enolične prizore. Še sploh, ker Karavanke slovijo kot gorstvo blagih, zaobljenih oblik. Ja, če bi Košuta imela samo svojo sončno, južno stran. Ima pa tudi divjo, senčno, severno stran, ki očara vsakega pohodnika, ko se napoti po dolgem mostu od zahoda proti vzhodu, ali v obratni smeri.
Od enakomernega, nekako 12 km dolgega grebena bi pričakovali, da bo pohodniku nudil precej enolične prizore. Še sploh, ker Karavanke slovijo kot gorstvo blagih, zaobljenih oblik. Ja, če bi Košuta imela samo svojo sončno, južno stran. Ima pa tudi divjo, senčno, severno stran, ki očara vsakega pohodnika, ko se napoti po dolgem mostu od zahoda proti vzhodu, ali v obratni smeri.
Severno ostenje je samo na nekaj redkih mestih toliko razbito, da po grapah in policah čezenj pride nekaj zahtevnih poti. Čudovita je pa tudi južna stran Košute. Tam se vzdolž skoraj celotnega grebena tik nad gozdno mejo vleče sončna terasa, na kateri so lepe planine. Res da jih dosežejo gorske cestice in tudi pasejo na njih vedno manj, so pa razgledne, sončne in zato zelo priljubljene.
Severno ostenje je samo na nekaj redkih mestih toliko razbito, da po grapah in policah čezenj pride nekaj zahtevnih poti. Čudovita je pa tudi južna stran Košute. Tam se vzdolž skoraj celotnega grebena tik nad gozdno mejo vleče sončna terasa, na kateri so lepe planine. Res da jih dosežejo gorske cestice in tudi pasejo na njih vedno manj, so pa razgledne, sončne in zato zelo priljubljene.
Veliki vrh
Prvi dvatisočak od zahoda je Veliki vrh. Takole se prikaže, ko se skozi ljubeljski predor pripeljemo v Slovenijo. Greben na desni so Zajmenove peči. Prehod po njem zahteva resno (četrte stopnje), krušljivo plezanje in Košuta nas torej že kar takoj pouči, da je v celoti ne bo mogoče kar tako prečkati. Videli bomo, da je le malo manj zahteven tudi njen konec na vzhodu.
Prvi dvatisočak od zahoda je Veliki vrh. Takole se prikaže, ko se skozi ljubeljski predor pripeljemo v Slovenijo. Greben na desni so Zajmenove peči. Prehod po njem zahteva resno (četrte stopnje), krušljivo plezanje in Košuta nas torej že kar takoj pouči, da je v celoti ne bo mogoče kar tako prečkati. Videli bomo, da je le malo manj zahteven tudi njen konec na vzhodu.
Ni pa naključje, da prvi visoki vrh Košute predstavlja zimska slika. Nasprotna, jugovzhodna stran gore je namreč odlična za turno smučanje, kar kažeta spodnji sliki. Tako, kot še številni drugi vrhovi v grebenu.
Ni pa naključje, da prvi visoki vrh Košute predstavlja zimska slika. Nasprotna, jugovzhodna stran gore je namreč odlična za turno smučanje, kar kažeta spodnji sliki. Tako, kot še številni drugi vrhovi v grebenu.
Če se od Velikega vrha napotimo po grebenu proti vzhodu, lahko opravimo lepo krožno turo, na kateri obiščemo vrhove zahodnega dela grebena. Spodaj je Kladivo, mogočna gora z najvišjo steno v Karavankah. Tako ga vidimo z zahodnega predvrha. Naslednja slika pa kaže fantastičen razgled z njegovega vrha - tak, kakršen je tudi z vseh ostalih vrhov Košute.
Če se od Velikega vrha napotimo po grebenu proti vzhodu, lahko opravimo lepo krožno turo, na kateri obiščemo vrhove zahodnega dela grebena. Spodaj je Kladivo, mogočna gora z najvišjo steno v Karavankah. Tako ga vidimo z zahodnega predvrha. Naslednja slika pa kaže fantastičen razgled z njegovega vrha - tak, kakršen je tudi z vseh ostalih vrhov Košute.
Kladivo od zahoda
Razgled s Kladiva
Greben od Kladiva naprej proti vzhodu je podoben. Malo bolj skalnat, a še vedno kar lahko prehoden se spusti na najnižjo škrbino v Košuti. Čeznjo so v preteklosti menda celo gnali ovce s severne strani na južno. Danes pa je strma in krušljiva pot popolnoma opuščena. Onkraj Škrbine se začnejo travnati valovi Tegoške gore. Tudi po njihovi vršini gre lepa, razgledna pot.
Greben od Kladiva naprej proti vzhodu je podoben. Malo bolj skalnat, a še vedno kar lahko prehoden se spusti na najnižjo škrbino v Košuti. Čeznjo so v preteklosti menda celo gnali ovce s severne strani na južno. Danes pa je strma in krušljiva pot popolnoma opuščena. Onkraj Škrbine se začnejo travnati valovi Tegoške gore. Tudi po njihovi vršini gre lepa, razgledna pot.
Pogled s Kladiva proti vzhodu
Na Tegoški gori
Med Tegoško goro in Košutnikovim Turnom je greben že kar oster, a markirana stezica mu še vedno sledi. Na nekaj mestih so skromna varovala, sicer pa je treba biti pri hoji že precej pazljiv. S številnih vrhov so zanimivi zlasti pogledi čez severna ostenja. Tam se, odmaknjen od glavnega grebena, dviguje Cjajnik. Ta skalnati stolp je bil nekoč najtežje dostopen vrh v Karavankah, žal je danes razvrednoten z dvema feratama.
Med Tegoško goro in Košutnikovim Turnom je greben že kar oster, a markirana stezica mu še vedno sledi. Na nekaj mestih so skromna varovala, sicer pa je treba biti pri hoji že precej pazljiv. S številnih vrhov so zanimivi zlasti pogledi čez severna ostenja. Tam se, odmaknjen od glavnega grebena, dviguje Cjajnik. Ta skalnati stolp je bil nekoč najtežje dostopen vrh v Karavankah, žal je danes razvrednoten z dvema feratama.
Od Košutnikovega Turna do Tolste Košute, najbolj vzhodnega visokega vrha, pa je greben že tako nabrit, da zahteva plezanje do II. stopnje težavnosti. Še vedno lepa tura, a steze in markacij ni več. Zato na Tolsto Košuto večina pride od spodaj, s konca planine Dolga Njiva. Je pa od tam Košutnikov Turn videti najlepši.
Od Košutnikovega Turna do Tolste Košute, najbolj vzhodnega visokega vrha, pa je greben že tako nabrit, da zahteva plezanje do II. stopnje težavnosti. Še vedno lepa tura, a steze in markacij ni več. Zato na Tolsto Košuto večina pride od spodaj, s konca planine Dolga Njiva. Je pa od tam Košutnikov Turn videti najlepši.
Košutnikov Turn od vzhoda, s Tolste Košute
Nadaljevanje grebena, prav tja do sedla Šajda, pa je planincem manj poznano, čeprav je tudi zelo zanimivo. Posebnost so že Meli, do obupa razbito vzhodno ostenje Tolste Košute, v katerem takoimenovani schlernski dolomit prepereva kar pred našimi očmi. Greben naprej proti Šajdi pa je že gozdnat in s poti pod njim se komaj kdaj odpre kak pogled, kakršen je na primer na sliki spodaj.
Nadaljevanje grebena, prav tja do sedla Šajda, pa je planincem manj poznano, čeprav je tudi zelo zanimivo. Posebnost so že Meli, do obupa razbito vzhodno ostenje Tolste Košute, v katerem takoimenovani schlernski dolomit prepereva kar pred našimi očmi. Greben naprej proti Šajdi pa je že gozdnat in s poti pod njim se komaj kdaj odpre kak pogled, kakršen je na primer na sliki spodaj.
Tolsta Košuta in Košutnikov Turn izpod Kališnikovega Poldneva
Sedaj pa obiščimo še pokrajino na severni strani Košute. Številni zaselki z imenom Sele ter kmetije s slovenskimi imeni izdajajo, da tam še vedno živijo pretežno Slovenci. Malo bolj sončne so samo Sele ob glavni cesti, tiste čez prelaz Šajda. Na pobočjih številnih grap, ki se spuščajo izpod Košute, pa so velike, lepe kmetije, vsaka od njih je svoje malo kraljestvo težkega življenja.
Sedaj pa obiščimo še pokrajino na severni strani Košute. Številni zaselki z imenom Sele ter kmetije s slovenskimi imeni izdajajo, da tam še vedno živijo pretežno Slovenci. Malo bolj sončne so samo Sele ob glavni cesti, tiste čez prelaz Šajda. Na pobočjih številnih grap, ki se spuščajo izpod Košute, pa so velike, lepe kmetije, vsaka od njih je svoje malo kraljestvo težkega življenja.
V Selah, zadaj Košutnikov Turn
Hajnževa kmetija s tipično koroško ograjo
Za konec pa se od Košute poslovimo s sliko njenih zasneženih vrhov, ki se kot valovi dvigujejo nad sončno južno teraso. Območje nad planino Dolgo njivo je spet zelo privlačno za turno smučanje, je pa v času slabo očiščenih cest od Tržiča kar malo odmaknjeno.
Za konec pa se od Košute poslovimo s sliko njenih zasneženih vrhov, ki se kot valovi dvigujejo nad sončno južno teraso. Območje nad planino Dolgo njivo je spet zelo privlačno za turno smučanje, je pa v času slabo očiščenih cest od Tržiča kar malo odmaknjeno.
Beli valovi Košute s Plešivca, ki že ne sodi več k njenemu grebenu
Page updated
Google Sites
Report abuse