Skupina Storžiča > Storžič
Storžič
Storžič
Embedded Files
Storžič s Srednjega vrha
Vsebina poglavja
Vsebina poglavja
> Uvod
> Izhodišča, koče 👈︎
> Ture na Storžič - splošno, zemljevid 👈︎
🚶 1. Čez Kališče na Storžič 👈︎
🚶 2. Jugo-jugozahodni greben 👈︎
⛷️3. Javorniški žleb (smuk in letna pot) 👈︎
🚶 4. Pot skozi Žrelo 👈︎
🚶 5. Pot čez Škarjev rob 👈︎
🚶 6. Od severovzhoda, po dolini Reke 👈︎
🚶 7. Po zahodnem grebenu (Psica) 👈︎
> Sv. Lovrenc in Gradišče nad Bašljem 👈︎
> Uvod
> Izhodišča, koče 👈︎
> Ture na Storžič - splošno, zemljevid 👈︎
🚶 1. Čez Kališče na Storžič 👈︎
🚶 2. Jugo-jugozahodni greben 👈︎
⛷️3. Javorniški žleb (smuk in letna pot) 👈︎
🚶 4. Pot skozi Žrelo 👈︎
🚶 5. Pot čez Škarjev rob 👈︎
🚶 6. Od severovzhoda, po dolini Reke 👈︎
🚶 7. Po zahodnem grebenu (Psica) 👈︎
> Sv. Lovrenc in Gradišče nad Bašljem 👈︎
Uvod
Uvod
Menda je razumljivo, da imamo Kranjčani Storžič za svojo domačo goro. Imajo ga, verjetno še bolj upravičeno, tudi Tržičani. Ampak saj je tako velik in mogočen, da je na njem prostora za vse.
Menda je razumljivo, da imamo Kranjčani Storžič za svojo domačo goro. Imajo ga, verjetno še bolj upravičeno, tudi Tržičani. Ampak saj je tako velik in mogočen, da je na njem prostora za vse.
Storžič je bil najina prva visoka gora. V tistih časih se je na vrh še šlo v dveh dnevih, razlogi seveda niso bili zgolj planinski. Potem sva hodila gor kar pogosto, z vseh strani in v vseh letnih časih. In še danes mi Storžič predstavlja goro, ki je že nad tisto nevidno mejo, ko rečeš: »Da, ta je pa že tista prava.«
Storžič je bil najina prva visoka gora. V tistih časih se je na vrh še šlo v dveh dnevih, razlogi seveda niso bili zgolj planinski. Potem sva hodila gor kar pogosto, z vseh strani in v vseh letnih časih. In še danes mi Storžič predstavlja goro, ki je že nad tisto nevidno mejo, ko rečeš: »Da, ta je pa že tista prava.«
Z vseh strani se nam kaže kot lepa, priostrena piramida, ki je ravno toliko odmaknjena od ostalih visokih vrhov, da je že lahko pravi »petelin na svojem kupu gnoja«.
Z vseh strani se nam kaže kot lepa, priostrena piramida, ki je ravno toliko odmaknjena od ostalih visokih vrhov, da je že lahko pravi »petelin na svojem kupu gnoja«.
Storžič od jugozahoda
Storžič od severovzhoda
Storžič od vzhoda
Storžič s severa
Vzhodne, južne in tudi zahodne strmali Storžiča so v glavnem travnate, proti vrhu pa je tudi že kar precej strmega skalovja. Severna stran pa je skalnata, v razbitem ostenju je nekaj grap, med njimi pa stene, v katerih je tudi več plezalnih smeri.
Vzhodne, južne in tudi zahodne strmali Storžiča so v glavnem travnate, proti vrhu pa je tudi že kar precej strmega skalovja. Severna stran pa je skalnata, v razbitem ostenju je nekaj grap, med njimi pa stene, v katerih je tudi več plezalnih smeri.
Na vrh lahko pridemo po številnih poteh, a v vsakem primeru moramo premagati več kot tisoč metrov višinske razlike. Ene poti so označene, druge neoznačene, med prvimi jih ima nekaj tudi s klini in jeklenicami zavarovana mesta. V severni steni so plezalne smeri, menda je še najbolj znana Kramarjeva smer. V dobrih razmerah se prav z vrha da tudi smučati, čez severna in vzhodna ostenja gre tudi več alpinističnih smukov.
Na vrh lahko pridemo po številnih poteh, a v vsakem primeru moramo premagati več kot tisoč metrov višinske razlike. Ene poti so označene, druge neoznačene, med prvimi jih ima nekaj tudi s klini in jeklenicami zavarovana mesta. V severni steni so plezalne smeri, menda je še najbolj znana Kramarjeva smer. V dobrih razmerah se prav z vrha da tudi smučati, čez severna in vzhodna ostenja gre tudi več alpinističnih smukov.
Prva zabeležena vzpona: G. A. Scopoli* leta 1758, nato F. Wulfen leta 1762.
Prva zabeležena vzpona: G. A. Scopoli* leta 1758, nato F. Wulfen leta 1762.
Z vrha Storžiča gredo proti dolinam štirje grebeni. Severni (Škarjev rob) in zahodni (Psica) sta zelo izrazita, vzhodni greben je krajši in se hitro spusti na Bašeljsko sedlo, proti jugu pa gre manj izrazit stranski greben, ki kmalu zavije proti jugozahodu in skupaj z zahodnim grebenom oklepa Javorniški žleb.
Z vrha Storžiča gredo proti dolinam štirje grebeni. Severni (Škarjev rob) in zahodni (Psica) sta zelo izrazita, vzhodni greben je krajši in se hitro spusti na Bašeljsko sedlo, proti jugu pa gre manj izrazit stranski greben, ki kmalu zavije proti jugozahodu in skupaj z zahodnim grebenom oklepa Javorniški žleb.
* Giovanni Antonio Scopoli (1723–1788), poznan tudi kot Johannes Antonius in v naših krajih kot Janez Anton, je bil pravi "pan-Evropejec" svojega časa. V letih 1754–1769 je bil zdravnik v rudniku Idrija.
Prav z juga na vrh ne gredo pristopi, pot s Kališča gre po vzhodnem grebenu, lep pristop pa gre tudi po jugozahodnem grebenu.
Prav z juga na vrh ne gredo pristopi, pot s Kališča gre po vzhodnem grebenu, lep pristop pa gre tudi po jugozahodnem grebenu.
Severovzhodno pobočje Storžiča je gorniško najmanj privlačno. Medtem ko gresta po obeh grebenih lepi poti, je vmesno pobočje razbito, deloma skalnato, deloma skrotasto, neprimerno ne za plezanje, ne za smučanje. Pod skalovjem gre prečna lovska pot in to je tudi vse.
Severovzhodno pobočje Storžiča je gorniško najmanj privlačno. Medtem ko gresta po obeh grebenih lepi poti, je vmesno pobočje razbito, deloma skalnato, deloma skrotasto, neprimerno ne za plezanje, ne za smučanje. Pod skalovjem gre prečna lovska pot in to je tudi vse.
Storžič od severovzhoda, z Jezerskega
Severna stran je skalnata, stena je prerezana s številnimi žlebovi. Skozi Žrelo, povsem na desni, gre na zahodni greben zavarovana markirana pot, po sredini stene plezalna Kramarjeva smer, povsem levo je Peto Žrelo, ki je priljubljena spomladanska plezalna tura – strmina snežišča ni prevelika in v dobrih razmerah omogoča tudi alpinistično smučanje. Izhodišče za ture s severa je Dom pod Storžičem, sredi stene pa je tudi alpinistični bivak.
Severna stran je skalnata, stena je prerezana s številnimi žlebovi. Skozi Žrelo, povsem na desni, gre na zahodni greben zavarovana markirana pot, po sredini stene plezalna Kramarjeva smer, povsem levo je Peto Žrelo, ki je priljubljena spomladanska plezalna tura – strmina snežišča ni prevelika in v dobrih razmerah omogoča tudi alpinistično smučanje. Izhodišče za ture s severa je Dom pod Storžičem, sredi stene pa je tudi alpinistični bivak.
Storžič s severa
Zahodno stran Storžiča tvori dolgi greben Psice. Ta je sprva skalnat in prepaden, kasneje še vedno zelo oster in ruševnat, nazadnje pa se pokrit z gozdom spusti na lepo planino Veliko Poljano. Še naprej proti zahodu, onkraj gozdnatega hriba je podobna Mala Poljana, že tik pod Tolstim vrhom.
Zahodno stran Storžiča tvori dolgi greben Psice. Ta je sprva skalnat in prepaden, kasneje še vedno zelo oster in ruševnat, nazadnje pa se pokrit z gozdom spusti na lepo planino Veliko Poljano. Še naprej proti zahodu, onkraj gozdnatega hriba je podobna Mala Poljana, že tik pod Tolstim vrhom.
V spodnjem delu Javorniškega žleba, med zahodnim in jugozahodnim grebenom, leži planina Javornik, na kateri je pastirska koča. Z Veliko Poljano jo povezujeta nekdanji kolovoz in markirana planinska pot.
V spodnjem delu Javorniškega žleba, med zahodnim in jugozahodnim grebenom, leži planina Javornik, na kateri je pastirska koča. Z Veliko Poljano jo povezujeta nekdanji kolovoz in markirana planinska pot.
Ob pristopu lahko obiščemo tudi nekatere lepe kraje, ki so naseljeni že od starih časov: Sv. Miklavž nad Mačami, Sv. Lovrenc nad Laškim in bližnje Gradišče.
Ob pristopu lahko obiščemo tudi nekatere lepe kraje, ki so naseljeni že od starih časov: Sv. Miklavž nad Mačami, Sv. Lovrenc nad Laškim in bližnje Gradišče.
Storžič od zahoda, izpod Tolstega vrha
Razgled z vrha
Razgled z vrha
Storžič je izjemen razglednik. Ker ima tako izpostavljeno lego nad Gorenjsko, je z njega zlasti razsežen razgled proti jugu. Ob jasnih dnevih se vidi celo Jadransko morje. Ker po višini presega sosednje vrhove, je pogled z njegovega vrha odprt tudi daleč na jugovzhod, zahod in sever. V primerjavi z oddaljenimi velikani, kakršen je Großglockner, so Julijske Alpe s Triglavom na čelu že prav blizu. Zelo lep del razgleda pa je tudi pogled na Kamniške in Savinjske Alpe.
Storžič je izjemen razglednik. Ker ima tako izpostavljeno lego nad Gorenjsko, je z njega zlasti razsežen razgled proti jugu. Ob jasnih dnevih se vidi celo Jadransko morje. Ker po višini presega sosednje vrhove, je pogled z njegovega vrha odprt tudi daleč na jugovzhod, zahod in sever. V primerjavi z oddaljenimi velikani, kakršen je Großglockner, so Julijske Alpe s Triglavom na čelu že prav blizu. Zelo lep del razgleda pa je tudi pogled na Kamniške in Savinjske Alpe.
Pogled proti Kočni
Pogled čez Slovenijo malo izpod vrha
Na predvrhu
Page updated
Google Sites
Report abuse