Zakaj mora kompozicija "dihati"?

Zato, da ni tako natlačena, kot na sliki zgoraj. Glavni objekti pozornosti ne smejo zapolniti vsega prostora, ki je na voljo. Zlasti okrog njih mora biti nekaj praznega, »neporabljenega« prostora. Navadno je to nebo, nekaj malega trave v ospredju ali pa prazen prostor na levi in desni, kjer pogled sproščeno odtava v daljavo.

Seveda pa "praznega prostora" ne sme biti preveč, na primer preveč prazne trave v ospredju ali neba na vrhu slike. S tem nič bolj ne usmeriš pozornosti gledalca na osrednji motiv. 

Ta slika Monte Sernia je večini ljudi prav všeč. Lepa gora, drzen stolp na levi, oktobrsko zlati macesni, še vedno sveži borovci, nenavadno puhaste trave levo spredaj in modro nebo. Vse to v lepi jutranji svetlobi.

A če bi bil še enkrat tam, bi se izognil napaki, na katero vas tu opozarjam. Slika ne »diha«. Utesnjena je, pa ne zaradi goščave pred nami. Kompozicija bi rabila malo več neba, Drevo na desni ne bi smelo biti čisto na robu, ampak bi moralo imeti še nekaj praznega prostora, tudi na levi bi bilo zaželeno imeti še čisto malo tistega praznega, skoraj črnega pobočja. Potem bi spodnji rob slike lahko ostal tak, kakršen je. Skratka, če bi že v osnovi zajel malo večji prostor, bi doma lahko naredil ustrezen izrez, tako pa se nič več ni dalo popraviti.