Skupina Storžiča   >   Dobrča  > Vzhodna stran Dobrče

Jugovzhodna in vzhodna stran Dobrče

Vzhodna pobočja Dobrče do vrha prekrivajo razsežni gozdovi. Nekaj lepih planin je pogosto obiskanih skozi vse leto, so pa nad dolino Mošenika precej odmaknjena območja, ki samevajo. Od jugovzhoda obiskovalci najpogosteje prihajajo na Dobrčo iz Brezij pri Tržiču, po gorski cesti, ki jo pozimi do Bistriške planine lepo poteptajo in postane privlačno sankališče. Ker so kljub gozdovom tudi zgornja območja Dobrče zelo lepa za smučanje, bomo kot glavno turo opisali smuk z vrha Dobrče. Seveda večina informacij velja tudi za pohodne ture, tako letne, kot zimske.

⛷️ 4. Smuk čez vzhodna pobočja Dobrče, F+ 

To je prav prijazen, lahek turni smuk, ki v spodnjem delu izkoristi cesto oziroma sankaško progo. S 680 m na 1634 m, 950 m višine. Obrnjenost pobočij na vzhod in jugovzhod. Orientacija brez večjih težav. Oprema: Običajna turno smučarska oprema.

🚶 > Brezje – jugovzhodni greben: 1 h, T2.
🚶 > Jugovzhodni greben - vrh: 1 h 30 min, T2.

⛷️ > Brezje – Bistriška planina: 1 h 15 min, F+.
⛷️ > Bistriška planina - vrh: 1 h 30 min, F+.

⛷️ > Smuk: Vrh – Brezje: 1 h, F+.

Dostop: Turo začnemo v Brezjah pod Dobrčo, zahodno od Tržiča. V vas pripeljemo po cesti, ki povezuje Tržič in Begunje.

Nad Brezjami pri Tržiču - zgornje parkirišče na cesti proti Bistriški planini

Vzpon: Na vrh gremo lahko bodisi naravnost, po jugovzhodnem grebenu, ali pa po vzhodnem pobočju, čez Bistriško planino. Prva možnost je v redu, ko nosimo smuči na nahrbtniku, drugo lahko v celoti naredimo s smučmi na nogah.

a. Markirana pot, ki predstavlja najkrajšo smer vzpona, sledi jugovzhodnemu grebenu Dobrče. Opisana je v poglavju: Južna stran Dobrče - 2. Čez Breško goro

b. Cesta proti Bistriški planini je pogosto splužena, saj jo uporabljajo kot lepo sankaško progo. Včasih od spodnjega parkirišča lahko peljemo še malo naprej, do zgornjega. Po spluženi cesti pridemo na višino 1160 m, od tam sledimo navadno neočiščeni cesti proti severozahodu in zahodu, nato pa spet proti severozahodu in tako dosežemo Lešansko planino, 1500 m. Z nje strmo skozi gozd v severozahodni smeri do razcepa poti in nato desno na vrh.

Pogled z jugovzhodnega grebena Dobrče

Samo malo je še do vrha Dobrče

Smuk: Z vrha je najbolje smučati proti jugovzhodu. Na sedelcu, južno od vrha, se spustimo levo (jugovzhodno) in po travnikih in redkem gozdu naravnost dol na Lešansko planino. Z njenega spodnjega konca nadaljujemo skozi redek gozd proti jugovzhodu. Ko naletimo na gozdno cesto, bodisi nadaljujemo proti jugovzhodu, ali pa nadaljujemo po cesti na Bistriško planino in po sankaški progi naprej v Brezje.

Smuk čez Lešansko planino

Pred smukom - večerni pogled na Triglav

Hudi grad

Visoko nad Tržiško Bistrico so na strmem griču razvaline gradu Gutenberg, ki naj bi ime dobil po gori Dobrči. Stoji samo še nekaj sicer mogočnih zidov, sicer pa gre za enega najstarejših gradov na Slovenskem. V listinah se posredno omenja že leta 1156. Zadnji lastniki so bili v 15. st. Lambergi (tisti z Gradu Kamen), na Gutenbergu se je rodil grof Žiga Lamberg, ki je kasneje postal prvi župan Ljubljane. Po potresu leta 1511 gradu niso več obnavljali, Lambergi so si pa zgradili nov grad - Glanz  nad Slatno. Nanj so tudi prenesli ime Gutenberg. 

Malo pod gradom, blizu Vile Bistrice, stoji cerkvica Sv. Jurija iz 15. st. Za ogled je sicer zaprta, v njej pa je nekaj lepih, vrednih slikarij. Na zunanji fasadi je tudi spominska plošča Žigi Lambergu.

Zidovi gradu Gutenberg

Sv. Jurij

Blaška skala, 773 m. To je arheološko najdišče, za katerega domnevajo, da je v srednjem veku tam stal obrambni oziroma opazovalni stolp. Do tja najhitreje pridemo z zgornjega parkirišča na cesti na Bistriško planino, torej s 785 m navzdol.

🚶 5. Na Bistriško planino od Hudega gradu, 1 h 15 min, T2.

To je še ena varianta pristopa od jugovzhoda na priljubljeno planino. Ta ima izhodišče pri Hudem gradu in se nato nadaljuje skozi gozdove proti severu. Parkiramo torej na sedelcu med gradom in cerkvijo, kjer je nekaj parkirnih mest. H gradu vodi strm, grob kolovoz, naprej pa sprva široka, markirana pot. Ta bi bila za silo uporabna tudi za gorsko kolesarjenje. Kmalu smo nad obronki izgleda opuščene Planince, 860 m, nato pa se pot rahlo dviguje še kakih 200 višinskih metrov naprej skozi gozd. 

Od jugovzhoda na Bistriško planino pripelje še ena markirana pot. Ta ima izhodišče nad Tržičem, v dolini Mošenika, pri Cimperju, 530 m. 1 h 30 min.

🚶 6. Šentanski vrh, vzhodni greben.

Ker je Bistriška planina tako zelo obiskana, se poraja vprašanje kako je s pristopom na Šentanski vrh naravnost z nje po vzhodnem grebenu. Opisov te poti nisem našel, sam pa tudi nisem šel po njej. Po maPZS naj bi bil pristop razmeroma lahek, pot pa slabo uhojena.