Krajinski park Strunjan
Na območju Strunjana, kraja med Piranom in Izolo, je del še neokrnjene narave in kulturne krajine zaščiten kot krajinski park. Obisk parka torej ne pomeni samo izleta v naravo, pač pa nas sprejmejo tudi nekateri lepi prizori primorske urbane krajine.
Na območju Strunjana, kraja med Piranom in Izolo, je del še neokrnjene narave in kulturne krajine zaščiten kot krajinski park. Obisk parka torej ne pomeni samo izleta v naravo, pač pa nas sprejmejo tudi nekateri lepi prizori primorske urbane krajine.
Hiša, v kateri je sedež krajinskega parka, stoji na nasipu med zalivom Stjuža in nekdanjimi solinami
Stjuža je največja morska laguna slovenske obale.
V preteklosti se je z obale še dalo iti ob kanalih v notranjost nekdanjih solin.
Nekdanje soline so slovele po kakovostni soli, ki so jo prodajali po celotnem Avstroogrskem cesarstvu. Danes je območje le še toliko zaščiteno, da se ohranja njegov specifični biotop. Vanj pridemo ob obali s strunjanskega kopališča, pri parkovni hiši gremo lahko čez mostiček proti jugu do glavne ceste, ob kanalih pa le malo v notranjost solin.
Nekdanje soline so slovele po kakovostni soli, ki so jo prodajali po celotnem Avstroogrskem cesarstvu. Danes je območje le še toliko zaščiteno, da se ohranja njegov specifični biotop. Vanj pridemo ob obali s strunjanskega kopališča, pri parkovni hiši gremo lahko čez mostiček proti jugu do glavne ceste, ob kanalih pa le malo v notranjost solin.
Pot pod znamenitim Strunjanskim klifom tudi začnemo na kopališču, le da se tja napotimo proti severu - kar ves čas po obali, pod Tartinijevo vilo. Plasti fliša so izredno slikovite, kasneje je obala tudi priljubljena nudistična plaža. Tako pojdimo vsaj do srede zaliva Svetega Križa (Mesečevega zaliva), od koder nas na vrh klifov popelje strma, ovinkasta steza.
Pot pod znamenitim Strunjanskim klifom tudi začnemo na kopališču, le da se tja napotimo proti severu - kar ves čas po obali, pod Tartinijevo vilo. Plasti fliša so izredno slikovite, kasneje je obala tudi priljubljena nudistična plaža. Tako pojdimo vsaj do srede zaliva Svetega Križa (Mesečevega zaliva), od koder nas na vrh klifov popelje strma, ovinkasta steza.
Z vrha klifov se nam odprejo presenetljivo lepi pogledi - na klife in obalo pod njimi ter v daljavo, če je dobra vidljivost, tudi do Dolomitov in Triglava. Najlepša svetloba je v popoldanskem času.
Z vrha klifov se nam odprejo presenetljivo lepi pogledi - na klife in obalo pod njimi ter v daljavo, če je dobra vidljivost, tudi do Dolomitov in Triglava. Najlepša svetloba je v popoldanskem času.
Za povratek lahko izberemo senčno pot po vrhu klifov, ali pa se od velikega križa proti jugu spustimo naravnost mimo prijazne cerkvice sv. Marije. V tem primeru nas čaka še nekaj lepih pogledov na vinorodno strunjansko pokrajino.
Za povratek lahko izberemo senčno pot po vrhu klifov, ali pa se od velikega križa proti jugu spustimo naravnost mimo prijazne cerkvice sv. Marije. V tem primeru nas čaka še nekaj lepih pogledov na vinorodno strunjansko pokrajino.