Med Makekovo in Jezersko Kočno
Med Makekovo in Jezersko Kočno
Embedded Files
V tem poglavju sta opisani obe dolini, po katerih s severa vodijo poti na Kočno in greben, ki ju loči. Ta je v bistvu spodnji del dolgega SV grebena Kočne, v tem območju se spušča že povsem proti severu. Višji vrhovi, torej tisti južno od Makekovega prevala, bodo opisani v poglavju o severnih ostenjih Kočne.
V tem poglavju sta opisani obe dolini, po katerih s severa vodijo poti na Kočno in greben, ki ju loči. Ta je v bistvu spodnji del dolgega SV grebena Kočne, v tem območju se spušča že povsem proti severu. Višji vrhovi, torej tisti južno od Makekovega prevala, bodo opisani v poglavju o severnih ostenjih Kočne.
14. Zatrep Makekove Kočne in slap Čedca
14. Zatrep Makekove Kočne in slap Čedca
To je prav poučen in pokrajinsko zelo lep izlet. V srednjem delu je dolina po podoru sicer precej degradirana, saj poskušajo sipine urejati, višje pa je čudovita. Še posebno v času gorske pomladi lahko občudujemo pionirske rastline, ki vztrajajo in uspevajo na razsežnih sipinah. V tako skromnih življenjskih razmerah bi človek pričakoval manj pisanega cvetja.
To je prav poučen in pokrajinsko zelo lep izlet. V srednjem delu je dolina po podoru sicer precej degradirana, saj poskušajo sipine urejati, višje pa je čudovita. Še posebno v času gorske pomladi lahko občudujemo pionirske rastline, ki vztrajajo in uspevajo na razsežnih sipinah. V tako skromnih življenjskih razmerah bi človek pričakoval manj pisanega cvetja.
Slap Čedca. V severnem ostenju je bil nekoč visok (130 m), a z vodo reven slap, ki je veljal za najvišjega v Sloveniji. Kadar je v izjemnih zimah ustrezno zamrznil, je bil vrhunski cilj lednega plezanja. Junija 2008 pa je prišlo do vrste podorov, ki so celo ogrozili hiše spodaj na Jezerskem, slap pa je izgubil precej svoje višine in tudi privlačnosti. Pot prav do njega za izlet ni več priporočljiva oziroma zahteva veliko previdnost, domačini in drugi alpinisti pa še vedno uporabljajo brezpoten prehod ob njem v območje za Škofovo Kapo in Velikim kupom.
Slap Čedca. V severnem ostenju je bil nekoč visok (130 m), a z vodo reven slap, ki je veljal za najvišjega v Sloveniji. Kadar je v izjemnih zimah ustrezno zamrznil, je bil vrhunski cilj lednega plezanja. Junija 2008 pa je prišlo do vrste podorov, ki so celo ogrozili hiše spodaj na Jezerskem, slap pa je izgubil precej svoje višine in tudi privlačnosti. Pot prav do njega za izlet ni več priporočljiva oziroma zahteva veliko previdnost, domačini in drugi alpinisti pa še vedno uporabljajo brezpoten prehod ob njem v območje za Škofovo Kapo in Velikim kupom.
V zatrep se je najbolje odpraviti z izrazitega desnega ovinka gorske ceste, ki gre z Jezerskega pod Mali vrh (ali pa tudi kar od Makeka). Kar po brezpotju gremo lahko na vzhodni rob doline, tam pa le nadaljujmo po stezi, saj se bomo tako lahko najbolj približali slapu Čedca. To pa bo na tem izletu razen fotografiranja manj ali več tudi vse.
V zatrep se je najbolje odpraviti z izrazitega desnega ovinka gorske ceste, ki gre z Jezerskega pod Mali vrh (ali pa tudi kar od Makeka). Kar po brezpotju gremo lahko na vzhodni rob doline, tam pa le nadaljujmo po stezi, saj se bomo tako lahko najbolj približali slapu Čedca. To pa bo na tem izletu razen fotografiranja manj ali več tudi vse.
Pogled s peščin Makekove Kočne čez Jezersko, na Karavanke
Slap Čedca po podoru (2007)
To je ena od vedno bolj redkih pravih planinskih koč v naših gorah, ki ima povrhu še legendarno zgodovino. Na območju Kočne je edina, saj je Cojzova koča na Kokrskem sedlu že bolj oddaljena in v prvi vrsti pripada Grintovcu.
To je ena od vedno bolj redkih pravih planinskih koč v naših gorah, ki ima povrhu še legendarno zgodovino. Na območju Kočne je edina, saj je Cojzova koča na Kokrskem sedlu že bolj oddaljena in v prvi vrsti pripada Grintovcu.
V ostenju pod Češko kočo je malo vzhodno od ferate Sinji slap, ki je zelo priljubljen pri plezalcih zaledenelih slapov. Legendarni Davo Karničar ga je pa kar presmučal.
V ostenju pod Češko kočo je malo vzhodno od ferate Sinji slap, ki je zelo priljubljen pri plezalcih zaledenelih slapov. Legendarni Davo Karničar ga je pa kar presmučal.
Pri Češki koči, daljnjega leta 1972
15. Češka koča od Makeka, T3/T2, O , 2 h
15. Češka koča od Makeka, T3/T2, O , 2 h
Ta pristop k legendarni koči je malo daljši, kot pristop iz Ravenske Kočne, zato bom tu opisal le del poti do Makekovega sedla, onkraj katerega se poti združijo. Turo začnemo pri športnem igrišču na Jezerskem (lahko pa tudi na parkirišču JZ od Makeka), v bližini je tudi plezališče, ki pa je menda z odločitvijo lastnika zemljišča zaprto. Po cesti gremo v Makekovo Kočno, ko smo mimo Mlinarja, pa s ceste levo skrenemo na kolovoz, po katerem gre markacija. Nad Makekom si oglejmo Marof, prvo kmetijo Makekov! Nato markacijam sledimo po kolovozih in bližnjicah, ves čas proti JV. Na 1218 m gre pot mimo studenca, potem pa do sedla, imenovanega tudi Kačji rob, ni več daleč. Onkraj sedla je 70 m nižje Štularjeva planina, pot k Češki koči pa gre desno, skoraj vodoravno pod Špegovcem, do stika poti iz Ravenske Kočne.
Ta pristop k legendarni koči je malo daljši, kot pristop iz Ravenske Kočne, zato bom tu opisal le del poti do Makekovega sedla, onkraj katerega se poti združijo. Turo začnemo pri športnem igrišču na Jezerskem (lahko pa tudi na parkirišču JZ od Makeka), v bližini je tudi plezališče, ki pa je menda z odločitvijo lastnika zemljišča zaprto. Po cesti gremo v Makekovo Kočno, ko smo mimo Mlinarja, pa s ceste levo skrenemo na kolovoz, po katerem gre markacija. Nad Makekom si oglejmo Marof, prvo kmetijo Makekov! Nato markacijam sledimo po kolovozih in bližnjicah, ves čas proti JV. Na 1218 m gre pot mimo studenca, potem pa do sedla, imenovanega tudi Kačji rob, ni več daleč. Onkraj sedla je 70 m nižje Štularjeva planina, pot k Češki koči pa gre desno, skoraj vodoravno pod Špegovcem, do stika poti iz Ravenske Kočne.
16. Češka koča iz Ravenske Kočne, T3/T2, O , 1 h 30 min
16. Češka koča iz Ravenske Kočne, T3/T2, O , 1 h 30 min
Z velikega parkirišča, 997 m, gresta h koči dve alternativni, zelo priljubljeni poti. Prva gre s konca parkirišča desno, skozi gozd proti SZ, prečka kolovoz na Štularjevo planino in takoj zavije levo, proti JZ, strmo gor v breg. Na cesto spet pride na njenem ostrem levem ovinku, jo takoj zapusti in v isti smeri nadaljuje do drugega takega cestnega ovinka, od tam pa cesti sledi na bližnjo planino, 1280 m, in naprej proti J do stika z drugo varianto. Druga varianta pa s parkirišča cesti sledi še do spodnje postaje tovorne žičnice, od tam pa gre desno v breg (proti SZ), spet strmo skozi gozd do cestnega ovinka. Od tam pa nam ni treba na Štularjevo planino, pač pa cesto zapustimo v levo in se še bolj strmo proti JZ povzpnemo do stika obeh poti. Le nekaj korakov naprej proti jugu se nam na 1352 m pridruži še pot od Makeka.
Z velikega parkirišča, 997 m, gresta h koči dve alternativni, zelo priljubljeni poti. Prva gre s konca parkirišča desno, skozi gozd proti SZ, prečka kolovoz na Štularjevo planino in takoj zavije levo, proti JZ, strmo gor v breg. Na cesto spet pride na njenem ostrem levem ovinku, jo takoj zapusti in v isti smeri nadaljuje do drugega takega cestnega ovinka, od tam pa cesti sledi na bližnjo planino, 1280 m, in naprej proti J do stika z drugo varianto. Druga varianta pa s parkirišča cesti sledi še do spodnje postaje tovorne žičnice, od tam pa gre desno v breg (proti SZ), spet strmo skozi gozd do cestnega ovinka. Od tam pa nam ni treba na Štularjevo planino, pač pa cesto zapustimo v levo in se še bolj strmo proti JZ povzpnemo do stika obeh poti. Le nekaj korakov naprej proti jugu se nam na 1352 m pridruži še pot od Makeka.
Pot naprej h koči je lepa in vedno bolj razgledna. Čez strma pobočja Špegovca se enakomerno vzpenja proti J-JV. Kjer je potrebno, je dobro zavarovana, nekaj mest pa kljub temu zahteva varen korak. Ker so v senci, so v zimskih razmerah lahko poledenela. V Mrzli dolini se pot obrne malo proti levi in nato kmalu doseže kočo.
Pot naprej h koči je lepa in vedno bolj razgledna. Čez strma pobočja Špegovca se enakomerno vzpenja proti J-JV. Kjer je potrebno, je dobro zavarovana, nekaj mest pa kljub temu zahteva varen korak. Ker so v senci, so v zimskih razmerah lahko poledenela. V Mrzli dolini se pot obrne malo proti levi in nato kmalu doseže kočo.
17. Ferata Češka koča, D/E, O , 2 h
17. Ferata Češka koča, D/E, O , 2 h
Najkrajša pot s parkirišča v Ravenski Kočni do Češke koče je - kar naravnost, čez navpično severno skalovje pod kočo. Seveda pa po eni najtežjih ferat pri nas ne bomo gori tako hitro, kot po planinski poti. Do vstopa je s parkirišča mimo postaje žičnice 30 minut. Najtežji, s stopnjo E ocenjeni previs je že kmalu na začetku. Temu se sicer lahko izognemo po alternativni levi poti, a tudi višje so še odseki težavnosti C in D. Več informacij na strani Jezerskega in na tej skici.
Najkrajša pot s parkirišča v Ravenski Kočni do Češke koče je - kar naravnost, čez navpično severno skalovje pod kočo. Seveda pa po eni najtežjih ferat pri nas ne bomo gori tako hitro, kot po planinski poti. Do vstopa je s parkirišča mimo postaje žičnice 30 minut. Najtežji, s stopnjo E ocenjeni previs je že kmalu na začetku. Temu se sicer lahko izognemo po alternativni levi poti, a tudi višje so še odseki težavnosti C in D. Več informacij na strani Jezerskega in na tej skici.
18. Češka koča iz zatrepa Ravenske Kočne, T3/T2, O , 1 h 40 min
18. Češka koča iz zatrepa Ravenske Kočne, T3/T2, O , 1 h 40 min
Tudi na tej poti h koči gremo s parkirišča po cesti vse do postaje tovorne žičnice, kjer se v levo odcepi lovska pot na Ledine, mi pa nadaljujemo proti jugu. Po kratkem vzponu pridemo na bolj odprt svet, kjer se pot usmeri čez prode proti levi (JV). Tako pridemo do kraja, kjer se v desno odcepi stezica za Ferato Češka koča, naša pot gre pa še naprej levo, čez zaraščen greben. V zmernem vzponu pridemo v široko, zagruščeno grapo, ki se s spušča izpod Žrela. Tam se v levo najprej odcepi Slovenska pot na Ledine, kmalu zatem v desno naša pot k Češki koči, pod Žrelo pa bi šli naravnost. Proti JZ nad seboj že vidimo serpentine vzpenjajoče se poti, kjer brez težav dobimo kakih 150 m višine. Pod stenami je na 1510 m spet razcep poti. Ostro v levo gre opuščena pot, ki je nekoč povezovala obe koči, mi pa sledimo oznakam v desno, se vzpnemo še 50 m, prečkamo grapo in nato z ruševjem poraščeno pobočje. Za vogalom pot postane bolj zahtevna (T3). Prečkanje skal je malo izpostavljeno, na drugem mestu je pot zelo ozka. A to je tudi vse in po krajšem vzponu smo na planoti in pri koči.
Tudi na tej poti h koči gremo s parkirišča po cesti vse do postaje tovorne žičnice, kjer se v levo odcepi lovska pot na Ledine, mi pa nadaljujemo proti jugu. Po kratkem vzponu pridemo na bolj odprt svet, kjer se pot usmeri čez prode proti levi (JV). Tako pridemo do kraja, kjer se v desno odcepi stezica za Ferato Češka koča, naša pot gre pa še naprej levo, čez zaraščen greben. V zmernem vzponu pridemo v široko, zagruščeno grapo, ki se s spušča izpod Žrela. Tam se v levo najprej odcepi Slovenska pot na Ledine, kmalu zatem v desno naša pot k Češki koči, pod Žrelo pa bi šli naravnost. Proti JZ nad seboj že vidimo serpentine vzpenjajoče se poti, kjer brez težav dobimo kakih 150 m višine. Pod stenami je na 1510 m spet razcep poti. Ostro v levo gre opuščena pot, ki je nekoč povezovala obe koči, mi pa sledimo oznakam v desno, se vzpnemo še 50 m, prečkamo grapo in nato z ruševjem poraščeno pobočje. Za vogalom pot postane bolj zahtevna (T3). Prečkanje skal je malo izpostavljeno, na drugem mestu je pot zelo ozka. A to je tudi vse in po krajšem vzponu smo na planoti in pri koči.
19. Na Visoki vrh, 1459 m, T2, 1 h 20 min
19. Na Visoki vrh, 1459 m, T2, 1 h 20 min
Visoki vrh je prva vzpetina v grebenu severno od Makekovega prevala. Čez sedlo gre zelo veliko pohodnikov, skoraj nihče pa še tistih dobrih 100 m nanj! Res da ni kaj prav posebnega, a sončni, na vzhodni strani pa poraščeni parobek je lep in tudi nekaj razgleda ponudi. Najlepša sta Kočna in Grintovec. Če na Makekov preval prihajamo iz Ravenske Kočne, se za kočo na Štularjevi planini napotimo desno in nato proti S na preval. Zelo šibka, ponekod strma stezica nato s prevala v glavnem sledi grebenu. Posebnih težav ni, vseeno pa moramo paziti, da ne zdrsnemo.
Visoki vrh je prva vzpetina v grebenu severno od Makekovega prevala. Čez sedlo gre zelo veliko pohodnikov, skoraj nihče pa še tistih dobrih 100 m nanj! Res da ni kaj prav posebnega, a sončni, na vzhodni strani pa poraščeni parobek je lep in tudi nekaj razgleda ponudi. Najlepša sta Kočna in Grintovec. Če na Makekov preval prihajamo iz Ravenske Kočne, se za kočo na Štularjevi planini napotimo desno in nato proti S na preval. Zelo šibka, ponekod strma stezica nato s prevala v glavnem sledi grebenu. Posebnih težav ni, vseeno pa moramo paziti, da ne zdrsnemo.
20. Mimo Turnov na Javornik in Visoki vrh, 1459 m, T2, 2 h 20 min
20. Mimo Turnov na Javornik in Visoki vrh, 1459 m, T2, 2 h 20 min
Ta del grebena verjetno obiskujejo skoraj izključno le domačini. V poglavju o geologiji lahko vidimo, da je S del grebena zgrajen iz triadnih apnencev, v JZ delu območja, pod Javornikom, pa so vulkanske kamnine in tam že od daleč vidimo velike poseke in gozdne ceste. Na eni strani torej prepadni Turni, na drugi pa čistine, ki omogočajo nekaj razgleda.
Ta del grebena verjetno obiskujejo skoraj izključno le domačini. V poglavju o geologiji lahko vidimo, da je S del grebena zgrajen iz triadnih apnencev, v JZ delu območja, pod Javornikom, pa so vulkanske kamnine in tam že od daleč vidimo velike poseke in gozdne ceste. Na eni strani torej prepadni Turni, na drugi pa čistine, ki omogočajo nekaj razgleda.
Ker na tem delu grebena še nisem bil in ker je vse polno gozdnih cest, namesto opisa ture priporočam orientacijo po zemljevidu. S parkirišča pri športnem igrišču se ob Jezernici napotimo po sprehajalni poti proti severu, a se desno v breg napotimo že po prvem kolovozu, pri naslednjem razcepu pa levo, proti SV. V bližini Skubrovega vrha pridemo na glavni greben, kjer je priporočljivo iti še malo levo, na razgledišče "Turni". Potem se vrnemo, izpustimo zaraščeni Skubrov vrh in sledimo glavnemu grebenu proti J. S posek na območju Javornika je nekaj razgleda. Z Javornika se po cestah lahko vrnemo k Makeku, a zakaj ne bi šli po grebenu še 30 minut naprej, na bližnji Visoki vrh, potem pa sestopimo čez Makekov preval?
Ker na tem delu grebena še nisem bil in ker je vse polno gozdnih cest, namesto opisa ture priporočam orientacijo po zemljevidu. S parkirišča pri športnem igrišču se ob Jezernici napotimo po sprehajalni poti proti severu, a se desno v breg napotimo že po prvem kolovozu, pri naslednjem razcepu pa levo, proti SV. V bližini Skubrovega vrha pridemo na glavni greben, kjer je priporočljivo iti še malo levo, na razgledišče "Turni". Potem se vrnemo, izpustimo zaraščeni Skubrov vrh in sledimo glavnemu grebenu proti J. S posek na območju Javornika je nekaj razgleda. Z Javornika se po cestah lahko vrnemo k Makeku, a zakaj ne bi šli po grebenu še 30 minut naprej, na bližnji Visoki vrh, potem pa sestopimo čez Makekov preval?
Razgled z Visokega vrha - na Grintovec in Kočno
Page updated
Google Sites
Report abuse