Zgodovina

Že ob koncu 11. st. je na južni konici polotoka sredi jezera Lugano stal grad, ki je nadziral ves ladijski promet po jezeru. Do leta 1517, ko je ta del ozemlja, ki se danes imenuje Ticino, prišel pod oblast stare švicarske konfederacije, so se za Morcote prepirali severnoitalijanski oblastniki. V okviru Švice pa je dobil in dolgo časa ohranil posebne davčne pravice in pravice do ribolova v celotnem jezeru. Vse do izgradnje jezu pri kraju Melide, leta 1847, je bil Morcote največje pristanišče na jezeru Lugano. Danes je uspešno turistično, obrtno in vinarsko mestece.

Ogled mesta

Od koder koli bomo pripeljali, verjetno pa iz kraja Melide ob obali proti jugu, bomo parkirali nekje ob obali, najbolje na Riva dal Garavéll. Nato se ob lepih prizorih sprehodimo ob obali, čez Piazza Grande, pa naprej po Riva da Sant Antoni. Tako smo prišli pod veliko baročno cerkev Santa Maria dal Sasso (sicer izvira že iz 13. st, a je bila večkrat prenovljena), ki je nekaj deset metrov nad nami. Kompleks okrog cerkve je najlepši del mesta. Osmerokotna kapela Sv. Antona Padovanskega (17. st), kapela Sant Antonio Abata (16. st.), čudovito stopnišče, ki nas popelje od jezera gor k cerkvi in lepo, na teras urejeno pokopališče malo naprej. Kako sva bila pred leti presenečena, ko sva na enem od grobov našla kip samega Henryja Moora! Tam dejansko počiva nekaj znanih ljudi. S pokopališča se lahko vrnemo po razgledni poti nad sadovnjaki (z nje je lep pogled na Monte Generoso), ali pa kje vmes skrenemo naravnost dol k jezeru.

Omeniti velja še cesto, ki gre iz Morcoteja skozi Vico Morcote in nato po vrhu polotoka v Carono in naprej proti Luganu. Pelje skozi zanimive kraje in je na nekaj mestih lepo razgledna.

Parkirišče: 46.319413, 7.991877