Zijalo
4
4
Hrib sv. Ane z okolico je prav zanimivo območje. Značilna, blago valovita dolenjska pokrajina skriva tudi divji zatrep, kjer Temenica drugič privre iz podzemlja. Poleg lepe narave je območje tudi etnološko privlačno, naseljeno pa je tako ali tako že od prazgodovine naprej.
Hrib sv. Ane z okolico je prav zanimivo območje. Značilna, blago valovita dolenjska pokrajina skriva tudi divji zatrep, kjer Temenica drugič privre iz podzemlja. Poleg lepe narave je območje tudi etnološko privlačno, naseljeno pa je tako ali tako že od prazgodovine naprej.
Izvir pod 35 m visoko steno ima le redko dovolj vode. Običajno Temenica privre na plan na več mestih malo nižje, v ostenju na sliki pa je več kraških jam. Zaradi zaraščenosti so navadnim obiskovalcem težko dostopne.
Izvir pod 35 m visoko steno ima le redko dovolj vode. Običajno Temenica privre na plan na več mestih malo nižje, v ostenju na sliki pa je več kraških jam. Zaradi zaraščenosti so navadnim obiskovalcem težko dostopne.
Tik pod izvirom je dolina ob reki zelo lepa. Ob zelenih travnikih, čez katere je po kanalih speljana voda, stoji nekaj starih hiš, tam so nekoč delovali mlini in žaga venecijanka. Potem reka odvijuga čez travnike naprej.
Tik pod izvirom je dolina ob reki zelo lepa. Ob zelenih travnikih, čez katere je po kanalih speljana voda, stoji nekaj starih hiš, tam so nekoč delovali mlini in žaga venecijanka. Potem reka odvijuga čez travnike naprej.
Ob Temenici gremo lahko vseskozi po Pisateljski poti, lahko pa jo uberemo tudi po svoje. Prijeten izlet lahko zastavimo takole:
Ob Temenici gremo lahko vseskozi po Pisateljski poti, lahko pa jo uberemo tudi po svoje. Prijeten izlet lahko zastavimo takole:
Parkiramo nekje zgoraj pod Gradiščem, nato pa gremo najprej na vrh, k cerkvici sv. Ane. Kraj je prav prijeten, čeprav z vrha hriba ni kakega posebnega razgleda. Že v železni dobi je bilo tam utrjeno gradišče, Rimljani so imeli tam vojaško postojanko, cerkvica je prvič omenjena leta 1526, čeprav je tam pred njo verjetno že prej stalo svetišče.
Parkiramo nekje zgoraj pod Gradiščem, nato pa gremo najprej na vrh, k cerkvici sv. Ane. Kraj je prav prijeten, čeprav z vrha hriba ni kakega posebnega razgleda. Že v železni dobi je bilo tam utrjeno gradišče, Rimljani so imeli tam vojaško postojanko, cerkvica je prvič omenjena leta 1526, čeprav je tam pred njo verjetno že prej stalo svetišče.
Od sv. Ane se spustimo v zatrep doline, pod pečine Zijala pridemo od zahoda. Nato gremo ob vodi, nemara ves čas do Biške vasi, ali celo do Mirne peči. Lahko pa se čez polja že prej proti severu vzpnemo nazaj pod Gradišče.
Od sv. Ane se spustimo v zatrep doline, pod pečine Zijala pridemo od zahoda. Nato gremo ob vodi, nemara ves čas do Biške vasi, ali celo do Mirne peči. Lahko pa se čez polja že prej proti severu vzpnemo nazaj pod Gradišče.
Sv. Ana iz okolice Biške vasi
Sv. Ana