Bela peč, 1583 m in Javorče, 1667 m

Bela peč je na prvi pogled povsem nepomembna skalnata vzpetina nad dolino Loma, ki pa ima kar nekaj odlik. Celotno območje je poraslo z lepimi, gostimi gozdovi, le SZ od vrha je planotast svet z več lepimi čistinami in visokimi planinami. Bela peč je pravzaprav dobrih 150 m visoka apnenčasta stena, ki prepada proti jugu. Tudi v njeni okolici so južna pobočja hribov še strma, a že porasla z gozdovi, na ostale strani pa se gozdovi spuščajo bolj položno. Kmalu se začnejo visoke kmetije in nižje vasi, čisto na zahodu pa se svet spet strmo spusti v Dovžanovo sotesko.

Od 80-ih let prejšnjega stoletja naprej je Bela peč priljubljena pri plezalcih. Zlasti Tržičani so v njej potegnili več kot 40 smeri, katerih težavnost je od III. do VIII. stopnje zahtevnosti. V vznožju stene je spominska plošča Jožetu Rozmanu, domačinu iz Grahovš, ki je umrl v Himalaji. Ker je Bela peč zanimiv razglednik, saj severne stene Storžiča od nikoder ne vidimo tako lepo, kot prav z njenega vrha, je ta lep cilj pohodne ali tudi kolesarsko-pohodne ture, na kateri lahko obiščemo še precej širše območje.

Poti na vrh

Bela peč od vzhoda. Ta pristop je najkrajši in ima dve varianti. Lahko gremo enostavno po markirani poti zgolj na vrh (T2, 20 min), lahko pa gremo po pristopu za plezalce najprej pod južno steno in od tam po zahodni strani Bele peči na vrh (T4, zadnji del ni markiran, 40 min).

Začetek zahtevnejše poti je na cesti na Javorniško planino, na ovinku 1457 m, tik preden ta pride na sedlo Dol, še pred kočo Pr' Zdravc. Tam nas tablice s ceste usmerijo levo. Pot sicer nima uradnih markacij PZS, napis pa pravi: "Bela peč, Rozmanova spominska plošča". Z odcepa gre pot dalj časa spet nazaj, nad cesto, šele nato počasi začne zavijati okrog grebena, se rahlo spusti v grapo, jo prečka, nato pa se čez zagruščeno pobočje strmo vzpne tik pod steno. Tam je v izteku strmega, skalnatega žleba, na 1450 m, spominska plošča in videti je, kot da smo na koncu poti. Potolaži nas zelo lep pogled na severno ostenje Storžiča.

A malo pod ploščo na drevesu opazimo napis za “uhojeno” pot, ki gre na vrh Bele peči. Ta nas pod steno povede naprej proti zahodu, nato pa čez zelo strmo, gozdnato pobočje ob steni gor proti severu. Pot je šibka, potrebna je previdnost! Zgoraj se skoraj izgubi v grobem skalovju, a vršni greben in sam vrh sta blizu.

Vrniti se je najbolje po lažjem, uradno markiranem pristopu. Začetek tega je na cesti še malo naprej od pravkar opisanega, na 1476 m, kjer se cesta začne blago spuščati h koči Pr' Zdravc. Tudi tam je napis za vrh Bele peči. Pot nas povede proti SZ in nato Z. Sprva je lahka, nato preči kratko, strmo pobočje (pozor, če je poledenelo!), nazadnje doseže vršni greben in po njem vrh.

Bela peč od zahoda, T2. Ta pristop je povsem lahek, a precej daljši od vzhodnega, na njem pa spoznamo še planini Spodnja in Zgornja Konjščica. Od zapornice pri kmetiji Pavšel, 1100 m, gremo prvih nekaj minut po cesti proti Javorniku, nato pa se odcepimo na gorsko cesto, ki gre levo proti planinama. Po cesti gremo sprva proti severozahodu, nato proti severu. Na 1272 m se s ceste desno odcepi markirana bližnjica na Konjščico. Najprej gre skozi gozd, nato čez podor grobega grušča, nato spet skozi gozd. Na cesto spet pridemo na 1400 m in po njej odidemo desno (proti vzhodu) na Spodnjo Konjščico, 1452 m. Kolovoz nas nato vodi še naprej proti vzhodu, skozi gozd na Zgornjo Konjščico, 1601 m. Od tam gre markirana pot naprej proti JV na širok gozdnat glavni greben, s katerega je desno na vrh Bele peči je le še nekaj metrov.

Ta tura naredi velik ovinek. Živimo pa v časih, ko na naših gorah zrijejo cesto že do vsake smreke, ki jo je treba posekati. Tako gredo sedaj na obe planini ceste in vlake tudi naravnost z juga.

Gorsko kolesarske ture. Teh tur še nisva naredila, a gorske ceste so za kolesarjenje zelo primerne. Trmasti morda lahko peljejo celo s Konjščice proti vrhu. Običajna tura bi bila, da peljemo po cesti proti Javorniku, gremo z nje peš na vrh Bele peči, nato pa nadaljujemo s kolesom na planino Javornik, 1550 m, pa dol na planino Vetrh, 1180, m, z nje pa po cesti severno in zahodno od Spodnje Konjščice nazaj na izhodišče. Še daljši krog bi bil s planine Vetrh po spodnji cesti do kmetije Pr’ Tič in nato nazaj na izhodišče.

Dovžanova soteska. Večji del doline Tržiške Bistrice sicer ni kaj posebnega, čeprav rečica nad Tržičem teče po prijazni dolini, mimo lepih travnikov in skozi globoke gozdove. Kanjon, s katerim preseka greben paleozojskih kamnin, pa je velika geološka in paleontološka znamenitost. Stisnjen je med Borovo peč nad desnim bregom in Kušpegarjeve turne nad levim bregom. Borova peč je dobila svoje ime po sestojih rdečega bora, sicer pa je zgrajena iz 300 milijonov let starega kremenovega konglomerata. V strugi Bistrice vidimo vse polno velikih balvanov, ki so se odkrušili s pobočij Borove peči, za njihovo nadaljnjo pot po dolini navzdol pa sedaj skrbi reka. Kušpegarjevi turni (vsaj pol ducata jih je) pa so zgrajeni iz precej čvrstega trogkofelskega apnenca iz obdobja perma. Stene nad levim bregom Bistrice so eno najstarejših in najbolj priljubljenih plezališč v Sloveniji. S ceste so prav hitro dostopne. Pestrost kamnin Dovžanove soteske pa s tem še ni izčrpana, saj se je reka preglodala skozi debele plasti. Znana kamnina je pisana trbiška breča, ponekod je videti tudi skrilavce in peščenjake, kolikor niso že erodirani. Še najbolj pa menda Dovžanova soteska slovi po fosilih, ki so jih našli v paleozojskih kamninah in nekatere vrste opisali prvič na svetu. Omenimo samo veliko luknjičarko (schwagerina carniolica).

Drugo vprašanje pa je kaj bomo videli, če sotesko obiščemo. Ob bregu Bistrice je urejena naravoslovna učna pot, opremljena z razlagalnimi tablami. Del te poti je tudi geološki stolpec, v katerega so vgrajene vse bolj zanimive kamnine s tega in širšega območja. Po zadnjih podorih pa so poleg popravila ceste zgradili tudi hišico, v kateri je center za obiskovalce parka. Poleg sprehoda ob reki pa se po Bencetovi poti lahko tudi povzpnemo na razgledišče SZ nad sotesko. Deli te poti so zavarovani in ustrezno zahtevnejši.