Mosermandl
Mosermandl
Embedded Files
Mosermandl od jugozahoda, izpod Franz-Fischer-Hütte
Nizke Ture si verjetno predstavljate kot razmeroma visoke, a travnate vrhove, a povsem na njihovem zahodnem koncu je skupina zanimivih vrhov, sredi katerih se bomo počutili kot v kakem pomanjšanem svetu Karnijcev ali celo Dolomitov. Ta krožna tura vas bo popeljala v enega od njihovih najlepših predelov, prav blizu najvišjega vrha, mogočnega Weissecka.
Nizke Ture si verjetno predstavljate kot razmeroma visoke, a travnate vrhove, a povsem na njihovem zahodnem koncu je skupina zanimivih vrhov, sredi katerih se bomo počutili kot v kakem pomanjšanem svetu Karnijcev ali celo Dolomitov. Ta krožna tura vas bo popeljala v enega od njihovih najlepših predelov, prav blizu najvišjega vrha, mogočnega Weissecka.
Tip ture: Pohodna tura z lažjim poplezavanjem.
Tip ture: Pohodna tura z lažjim poplezavanjem.
Zahtevnost*: T4, UIAA I, ferata: B.
Zahtevnost*: T4, UIAA I, ferata: B.
Neto čas: 7 h 30 min do 8 h.
Čas vzpona: 3 h 30 min.
Čas sestopa: 3 h 30 min.
Neto čas: 7 h 30 min do 8 h.
Čas vzpona: 3 h 30 min.
Čas sestopa: 3 h 30 min.
Dolžina pohoda: 15,21 km.
Dolžina pohoda: 15,21 km.
↑↓ Višinskih razlik: 1245 m (krožna tura).
↑↓ Višinskih razlik: 1245 m (krožna tura).
Vrh: Mosermandl, 2680 m.
Vrh: Mosermandl, 2680 m.
Markirana pot: Da.
Markirana pot: Da.
Oprema: Pohodni čevlji, palice.
Oprema: Pohodni čevlji, palice.
Letni čas: Poleti, jeseni.
Letni čas: Poleti, jeseni.
Planinska koča: Franz-Fischer-Hütte, 2020 m. Jakober Alm, 1834 m.
Planinska koča: Franz-Fischer-Hütte, 2020 m. Jakober Alm, 1834 m.
Parkiranje: Schlieralm, 1488 m.
Parkiranje: Schlieralm, 1488 m.
Varianta: Iz južnega izhodišča (v Riedingtal) za krožno turo z vzponom na vrh ni kaj dosti alternativ. Edino povratek od Zaunersee bi si lahko zamislili eno nadstropje višje - torej h koči Franz-Fischer-Hütte in naprej proti vzhodu mimo Essersee na južni greben in dol na izhodišče po prvem delu vzpona.
___________________________
* Na Švicarski (SAC) skali
Mosermandl od J-JV, z Jakoberalm
Uvod
Uvod
Na območju Mosermandla Radstadtske ture potekajo v smeri zahod-vzhod. Z glavnega grebena se zlasti proti jugu, v dolgo in lepo Riedingtal spuščajo krajši stranski grebeni in prav po južnem grebenu pripelje na vrh Mosermandla zelo lep pristop. Nad dolino je nekaj večjih, slikovitih planin. Nemara najlepša varianta za enodnevno turo je torej vzpon naravnost z juga na vrh, nato pa zanimiv sestop po lažji ferati proti zahodu in povratek mimo slikovitega Zaunersee proti jugu.
Na območju Mosermandla Radstadtske ture potekajo v smeri zahod-vzhod. Z glavnega grebena se zlasti proti jugu, v dolgo in lepo Riedingtal spuščajo krajši stranski grebeni in prav po južnem grebenu pripelje na vrh Mosermandla zelo lep pristop. Nad dolino je nekaj večjih, slikovitih planin. Nemara najlepša varianta za enodnevno turo je torej vzpon naravnost z juga na vrh, nato pa zanimiv sestop po lažji ferati proti zahodu in povratek mimo slikovitega Zaunersee proti jugu.
Severno od Mosermandla pa se razprostira razsežna kraška planota. Kdor se pelje iz Salzburga po avtocesti proti Beljaku, naj bo pozoren, ko pelje iz Flachaua proti jugu. Pred tunelom se odpre prav lep pogled na Mosermandl, ki kraljuje nad razsežno planoto. In če se tam vozite pozimi, vas bo morda zamikalo, da se pod njegov vrh nemara celo odpravite s smučmi. Turni smuk je eden od lepših v tem gorstvu. Poleg dolgega pristopa s severa (4 h 30 min) pa je mogoče priti na vrh še od zahoda, od Franz-Fischer Hütte, do katere pa spet moramo priti z ene ali druge strani, ali pa daleč od zahoda, od slikovitega Tappenkarsee.
Severno od Mosermandla pa se razprostira razsežna kraška planota. Kdor se pelje iz Salzburga po avtocesti proti Beljaku, naj bo pozoren, ko pelje iz Flachaua proti jugu. Pred tunelom se odpre prav lep pogled na Mosermandl, ki kraljuje nad razsežno planoto. In če se tam vozite pozimi, vas bo morda zamikalo, da se pod njegov vrh nemara celo odpravite s smučmi. Turni smuk je eden od lepših v tem gorstvu. Poleg dolgega pristopa s severa (4 h 30 min) pa je mogoče priti na vrh še od zahoda, od Franz-Fischer Hütte, do katere pa spet moramo priti z ene ali druge strani, ali pa daleč od zahoda, od slikovitega Tappenkarsee.
Razgled z vrha
Razgled z vrha
Izlet na Mosermandl je prav priporočljiv, saj gre za enega najpomembnejših vrhov Radstadtskih Tur. Vrh stoji sredi raznolike pokrajine, z njega pa imamo razgled na znane gore iz precej drugačnega zornega kota. Razen na sosednjih vrhovih, Na primer Weißecku, najvišjem v skupini, se nam bo pogled gotovo zaustavil na ledenikih Visokih Tur, v daljavi pa nas bodo pozdravljali tudi velikani Severnoapneniških Alp.
Izlet na Mosermandl je prav priporočljiv, saj gre za enega najpomembnejših vrhov Radstadtskih Tur. Vrh stoji sredi raznolike pokrajine, z njega pa imamo razgled na znane gore iz precej drugačnega zornega kota. Razen na sosednjih vrhovih, Na primer Weißecku, najvišjem v skupini, se nam bo pogled gotovo zaustavil na ledenikih Visokih Tur, v daljavi pa nas bodo pozdravljali tudi velikani Severnoapneniških Alp.
Dostop
Dostop
Po avtocesti Beljak – Salzburg peljemo skozi predor (ali čez sedlo) Katchberg, nato pa gremo z avtoceste in po lokalni cesti peljemo v Zederhaus. Kraj je zelo slikovit, s številnimi folklornimi zanimivostmi, zato je v njem vredno narediti postanek.
Po avtocesti Beljak – Salzburg peljemo skozi predor (ali čez sedlo) Katchberg, nato pa gremo z avtoceste in po lokalni cesti peljemo v Zederhaus. Kraj je zelo slikovit, s številnimi folklornimi zanimivostmi, zato je v njem vredno narediti postanek.
Nato peljemo naprej in iz kraja Wald levo v Riedingtal. Ta dolga in prijazna dolina je naravni park, zato je v spodnjem delu zaprta za javni promet. Ob plačilu cestnine (leta 2002 8€) še lahko pripelješ do parkirišča na Schlieralm, 1495 m, sicer pa po dolini menda vozi tudi turistični avtobus in v parkirnino je bila pred leti celo vračunana vožnja z njim.
Nato peljemo naprej in iz kraja Wald levo v Riedingtal. Ta dolga in prijazna dolina je naravni park, zato je v spodnjem delu zaprta za javni promet. Ob plačilu cestnine (leta 2002 8€) še lahko pripelješ do parkirišča na Schlieralm, 1495 m, sicer pa po dolini menda vozi tudi turistični avtobus in v parkirnino je bila pred leti celo vračunana vožnja z njim.
Drugo izhodišče, je, kot že rečeno, na severni strani gore, malo po izhodu iz Tauerntunela.
Drugo izhodišče, je, kot že rečeno, na severni strani gore, malo po izhodu iz Tauerntunela.
Opis poti
Opis poti
Malo pred umetnim jezerom, v katerem se zapeljivo ogleduje vitka Riedingspitze, 2266 m, desno v breg zavije gorska cesta na Jakoberalm, 1839 m. Vzpon po cesti bi bil seveda dolgočasen, če se ne bi na nasprotni strani doline dvigovala mogočni Weißeck in ostra Riedingspitze. Na planini zavijemo levo in gremo po dobri, markirani poti (št. 743), ki gre k Franz-Fischer-Hütte. Poleti je ta del poti izredno slikovit, saj hodimo skozi prave plantaže cvetočega rododendrona.
Malo pred umetnim jezerom, v katerem se zapeljivo ogleduje vitka Riedingspitze, 2266 m, desno v breg zavije gorska cesta na Jakoberalm, 1839 m. Vzpon po cesti bi bil seveda dolgočasen, če se ne bi na nasprotni strani doline dvigovala mogočni Weißeck in ostra Riedingspitze. Na planini zavijemo levo in gremo po dobri, markirani poti (št. 743), ki gre k Franz-Fischer-Hütte. Poleti je ta del poti izredno slikovit, saj hodimo skozi prave plantaže cvetočega rododendrona.
Kmalu se dvignemo na razgleden rob, ki je pravzaprav spodnji del južnega grebena Mosermandla, ga po lepi polici prečkamo, na drugi strani pa moramo že kmalu biti pozorni na odcep proti vrhu. Markirana pot se na višini 2049 m spet odcepi desno (proti severu) in nas sprva skozi ruševje, nato pa čez travnike popelje proti južnemu grebenu.
Kmalu se dvignemo na razgleden rob, ki je pravzaprav spodnji del južnega grebena Mosermandla, ga po lepi polici prečkamo, na drugi strani pa moramo že kmalu biti pozorni na odcep proti vrhu. Markirana pot se na višini 2049 m spet odcepi desno (proti severu) in nas sprva skozi ruševje, nato pa čez travnike popelje proti južnemu grebenu.
Pred nami je najlepši del poti. V ključih, kasneje pa vedno bolj naravnost in strmo, se vzpenjamo po izrazitem grebenu. Ta se pod vrhom konča v skalah in v zgornjih 150 m nam malo plezanja ne bo ušlo. Markacije nas vodijo zanesljivo, a pot ni pretirano zavarovana. Gre torej za lahko plezanje (nekako I. stopnje), ki ni izpostavljeno, saj poteka v območju plitve grape. Ko dosežemo vršni greben, smo po nekaj korakih že na najvišji točki. Del poti pod vrhom je tudi krušljiv, manj izkušene navežimo na krajšo vrv in jih pravilno varujmo.
Pred nami je najlepši del poti. V ključih, kasneje pa vedno bolj naravnost in strmo, se vzpenjamo po izrazitem grebenu. Ta se pod vrhom konča v skalah in v zgornjih 150 m nam malo plezanja ne bo ušlo. Markacije nas vodijo zanesljivo, a pot ni pretirano zavarovana. Gre torej za lahko plezanje (nekako I. stopnje), ki ni izpostavljeno, saj poteka v območju plitve grape. Ko dosežemo vršni greben, smo po nekaj korakih že na najvišji točki. Del poti pod vrhom je tudi krušljiv, manj izkušene navežimo na krajšo vrv in jih pravilno varujmo.
Na južnem grebenu
Riedingspitze
Faulkogel od Zaunersee
Sestop: Na razbitem vrhu poiščemo markacije, ki vodijo na drugo stran, čez steno proti SZ. S pomočjo varoval že kmalu vstopimo v izrazito grapo, zgoraj že skoraj kamin. Ta kratek del poti je prava srednje zahtevna ferata (avstrijska ocena: B), dobro zavarovana in slikovita. Če ste kdaj šli na Monte Paterno (Paternkofel) v Dolomitih, se gotovo spominjate stolpiča z imenom Frankfurter Würstel. Prav takšna »hrenovka« je tudi nad grapo Mosermandla. Grapa se kmalu izteče na gruščih nad severno planoto. Pot št. 733 se drži vseskozi levo, doseči moramo izrazito Windischscharte, 2298 m. Če gremo levo na razgledni rob, s katerega proti jugu padajo navpične pečine, bomo nemara vmesen grič (Windischkopf, 2609 m) kar prekoračili in na drugi strani sestopili na škrbino. Gre pa pot tudi okrog po severni strani.
Sestop: Na razbitem vrhu poiščemo markacije, ki vodijo na drugo stran, čez steno proti SZ. S pomočjo varoval že kmalu vstopimo v izrazito grapo, zgoraj že skoraj kamin. Ta kratek del poti je prava srednje zahtevna ferata (avstrijska ocena: B), dobro zavarovana in slikovita. Če ste kdaj šli na Monte Paterno (Paternkofel) v Dolomitih, se gotovo spominjate stolpiča z imenom Frankfurter Würstel. Prav takšna »hrenovka« je tudi nad grapo Mosermandla. Grapa se kmalu izteče na gruščih nad severno planoto. Pot št. 733 se drži vseskozi levo, doseči moramo izrazito Windischscharte, 2298 m. Če gremo levo na razgledni rob, s katerega proti jugu padajo navpične pečine, bomo nemara vmesen grič (Windischkopf, 2609 m) kar prekoračili in na drugi strani sestopili na škrbino. Gre pa pot tudi okrog po severni strani.
Na škrbini se obrnemo levo in se po poti zložno spustimo v Zaunerkar. V spodnjem delu krnice je zelo slikovito jezerce, poleti vso obraščeno z belimi kosmi munca, v njem pa se zrcalijo dolomitske špice Faulkogla. Na bližnjem gričku je Franz-Fischer Hütte in s tega lepega kraja se najbrž ne boste kar takoj odpravili. Nadaljevanje sestopa je namreč bolj prozaično. Pot se proti jugu spusti čez dolinsko stopnjo, kmalu se potopi v gozd in do Riedingtal je še kakih 400 m sestopa, nato pa še malo odvečne, ravne ceste do izhodišča.
Na škrbini se obrnemo levo in se po poti zložno spustimo v Zaunerkar. V spodnjem delu krnice je zelo slikovito jezerce, poleti vso obraščeno z belimi kosmi munca, v njem pa se zrcalijo dolomitske špice Faulkogla. Na bližnjem gričku je Franz-Fischer Hütte in s tega lepega kraja se najbrž ne boste kar takoj odpravili. Nadaljevanje sestopa je namreč bolj prozaično. Pot se proti jugu spusti čez dolinsko stopnjo, kmalu se potopi v gozd in do Riedingtal je še kakih 400 m sestopa, nato pa še malo odvečne, ravne ceste do izhodišča.
Mosermandl od Z-SZ, sestopna smer
Zauner See in Franz-Fischer Hütte – v ozadju je Weißeck
Pravljica o Gospodarju Močvirij: Na kraju, kjer se danes ponosno k nebu dviga Mosermandl, je bilo pred stoletji veliko, zahrbtno močvirje. Nihče si ni drznil na tisto območje, le kdaj pa kdaj je tja zatavala kakšna žival in za vedno izginila. In povrhu je tam živel še duh, imenovan Gospodar Močvirij. Bil je zelo mogočen, a tudi dobrega srca. Če je iz sosednjih pašnikov v močvirje zatavala žival, je bilo dovolj, da je pastir zaklical: "Gospodar Močvirij prosim lepo, vrni žival mi na zemljo čvrsto!" In žival se je zdrava vrnila, pastir se le ni smel pozabiti zahvaliti z besedami: "Gospodar Močvirij, najlepša ti hvala, pred vrati te koče sta pijača in hrana!" In mu je pripravil hrano in pijačo, kajti če bi na to pozabil, bi žival za vedno izginila. Kdaj pa kdaj so ljudje s planine lahko opazovali malega moža, ki je prišel k svojemu obedu in takrat so rekli: "Moss-Mandl (Močvirski Mandeljc) je spet prišel". Niso pa vedeli, da je ime Močvirski Mandeljc nekaj, česar Gospodar Močvirij nikakor ni mogel prenesti. Če bi slišal to ime, bi od jeze kar počil!
Nekoč je na planino prišel nov pastir in kmalu je slišal za čudne zgodbe o Močvirskem Mandeljcu in o tem, kako ravnati, če bi žival zašla v močvirje. In res je kmalu zatem ena od živali, ki jih je pasel, izginila v močvirju. Ves razburjen je pastir pozabil kako mora nagovoriti duha in je glasno zaklical: "Močvirski Mandeljc prosim lepo, vrni žival mi na zemljo čvrsto!" Tedaj pa se je nenadoma dvignil strašen vihar in vse živali na planini so z glasnimi kriki bezljale naravnost v močvirje, kjer so izginile. Iz močvirja pa se je zaslišal tako močan glas, da se je tresla vsa okolica: "Naj tebe, ubogi črv, in tvojo živino moj vihar spremeni v skale sivino!" In ni še glas zamrl, ko je močvirje začelo kipeti in iz njega se je v vsej svoji mogočnosti dvignil Gospodar Močvirij, v naročju pa je imel vso zajeto živino. In tudi ubogega pastirja je dvignil v velikansko pest, pastir pa je takoj začutil, kako postaja trd in mrzel. Gospodar Močvirij in njegove žrtve so se spremenili v mogočno skalnato gmoto. Zaradi njenega porekla so ji ljudje rekli Moss-Mandl, sčasoma pa je iz tega nastalo ime Mosermandl.
Page updated
Google Sites
Report abuse