Na Moravskem, že tik ob meji z Avstrijo je prijetno hribovito področje, imenovano Pálava. Poleg zgodovinsko pomembnih krajev in izletniških točk, območje slovi po dobrih vinih in na tem tudi gradi moderni turizem. Mikulov je najpomembnejši kraj tega območja, na sami meji z Avstrijo.

Zgodovina

Zgodba Mikulova se v glavnem začne z ustanovitvijo Moravske marke, ene od pokrajin kraljestva Češke krone. Češki kralj Otokar II je kraj Nikulsburch skupaj z gradom dodelil avstrijski plemiški rodbini Liechtenstein, kasneje je lastništvo prešlo na rodbino Dietrichstein. Do konca druge svetovne vojne je bilo mesto poseljeno pretežno z nemško govorečim prebivalstvom, že od začetka 15. st. pa je v njem živela tudi zelo močna skupnost Židov (tudi do polovice prebivalstva), ki so v Mikulov prebežali z Dunaja in iz drugih krajev. Holokavst med drugo svetovno vojno in Beneševi dekreti po njej so brutalno uničili židovsko in nemško skupnost Mikulova.

Ogled Mikulova

Za ogled samega mesta kaki prav posebni nasveti niti niso potrebni. Če parkiramo južno od Mikulovskega gradu, nas glavna ulica kmalu pripelje na lepi glavni trg (Náměstí), sredi katerega je kip Sv. Trojice (slika zgoraj levo), desno v koncu ulice pa grobnica Dietrichsteinov. Poleg številnih katoliških cerkva in sinagog je največja znamenitost Mikulova njegov grad, ki zaseda celotni grič, okrog katerega se je potem razvilo mesto. Zato se odpravimo kar gor. Grajski park in deli gradu niso odprti za vse sprehajalce, zato je najbolje iti po ulici desno (mimo znamenite katoliške cerkve Sv. Václava) in nato spet levo v najvišji del gradu. V njem je regionalni muzej in občasne razstave, lahko pa si ogledamo tudi sam grad, ki je v svoji zgodovini bil prizorišče številnih pomembnih srečanj državnikov.

Z gradu se lahko vračamo po njegovi zahodni strani, torej po Husovi ulici in skozi židovsko četrt. Če imamo pa več časa, si lahko ogledamo tudi širšo okolico. Zanimiv mora biti pogled na mesto od kapele na griču vzhodno od mesta (Zvonice).

Parkirišče: 48.804542, 16.635891