Zemeljske piramide pri Segonzanu

Ta skupina stolpov raste prav iz gozda

Zemeljske piramide in cerkvica v Segonzanu

Uvod

Zemeljske piramide so zanimiv in lep geološki pojav. Nastanejo z erozijo konglomeratnih sten oziroma plasti drugih mehkejših kamnin. Če so debeli sloji usedlin, ki so jih odložili ledeniki pred kakih 50.000 leti, izpostavljeni dežju in vetrovom, ti sčasoma sperejo mehkejše dele, trdnejši pa ostanejo. Tako lahko vidimo stebre iz konglomerata, ki se še vedno upirajo eroziji.

Najbolj zanimiv pojav pa so velike, včasih tudi več deset ton težke skale na vrhu teh stolpov. Izgleda neverjetno, a vitke igle s svojimi kapami ostajajo v popolnem ravnovesju. Dejansko te skale na vrhu stolpov ščitijo konglomerat pod njimi pred dežjem. Taki stolpi so zato obstojnejši kot tisti brez skal na vrhu.

V zadnjih potresih (1976) so bile nekatere od priramid pri Segonzanu uničene. Tudi ko so mimo prišle vojske (na primer med I. svetovno vojno), so vojaki na kape na vrhu stolpov streljali s topovi. Tako starejši domačini vedo povedati, da je bilo nekoč stolpov še več, kot jih je danes.

Največja skupina skalnih stolpov

Kako do tja?

Segonzano je majhna, mirna vasica v pokrajini Trentino, v dolini Cembra. Ozka, ovinkasta cesta nas po dolini navzgor pripelje iz Trenta (proti SV) in gre nato naprej proti krajem: Predazzo, Moena in v dolino Fassa. Piramide se nahajajo na pobočju malo JV od Segonzana. Če pripeljemo po dolini gor iz Trenta, parkiramo v dolini malo pred vasjo. Tam je tudi vstop v park, kjer plačamo vstopnino (3€). Ozka cestica pa gre tudi iz Segonzana (in bližnjega zaselka Stedro) čez pobočja nad piramidami. Z nje se lahko brez plačila vstopnine po markirani poti spustimo k piramidam.

Eden najbolj vitkih skalnih stolpov

Pot po parku

Če v park vstopimo spodaj (ob vstopu dobimo tudi skico poti), nas markirana pot kmalu pripelje do razcepa. Leva pot se vzpenja mimo skupine piramid št. 1. Ko pridemo nad njo, se pot izteče na prečno pot, ki z leve pride iz vasi. Nadaljevanje v desno nas kmalu pripelje na lepo razgledišče, s pogledom na skupino št. 2, a od tam ne moremo obiskati preostalih skupin piramid.

Nama sestop na spodnje razcepišče ni prav nič dišal, zato sva šla v vas, pa po cesti nad piramide in potem z vrha spet dol. A to je velik ovinek, s katerim tudi naredimo precej nepotrebne višine.

Desna pot (z razcepa čisto spodaj) pa nas popelje v najlepše predele, zato nemara lahko naredite samo ta del obhoda. Prav do najvišje skupine boste naredili nekako 270 m vzpona, skupaj z ogledovanjem boste morda zanj porabili eno uro.