Pasjak

Ogled slapov na Pasjaku ni niti čisto kratek, pa tudi ne nezahteven izlet. Pa vseeno ga bom zaradi naravnih lepot tukaj opisal.

Spodnji slap na Pasjaku

Pasjak je potok, levi pritok Dragonje, po katerem pride na reko meja med Hrvaško in Italijo. Pohodnikom znan je samo najlepši, spodnji slap na njem. Vrste slapov in kaskad nad njim pa ne obišče skoraj nihče. Vzrok je zagotovo v brezpotju in ne ravno lahkem dostopu do slapov. Nekoč obljudena in s poti prepredena pokrajina se vedno bolj zarašča in spreminja v divjino. Po dolini Dragonje ne gre nobena cesta, nekdanjo tovorno pot na posameznih odsekih komaj še lahko slutimo. Od več kot 40 mlinov so ostale samo še ruševine.

Spodnji slap

Pot za slapom tudi ni zahtevna

Za obisk slapov bomo porabili vsaj 3 ure časa. Avto je najbolje pustiti pri gostilni Belvedur, lahko pa se peljemo še malo naprej in desno dol v Topolovec, kjer vozilo pustimo nekje sredi vasi. Nato se po levem kolovozu napotimo naprej, proti zahodu.

Že po 550 m pridemo do starega zidu, kjer se kolovoz obrne malce v desno, levo za zidom pa je lep travnik, na koncu katerega je cerkvica Sv. Hieronima. Leta 2019 spomladi so jo obnavljali, upajmo, da bo kmalu spet tako prijazna, kot nekoč.

Ob Sv. Hieronimu nadaljujemo sestop v dolino Dragonje. Kolovoz gre vztrajno proti zahodu-severozahodu, nazadnje se spremeni v stezico in blizu izliva Pasjaka (ta je levo) doseže reko. Čeprav tolmuni vabijo h kopanju, se bomo verjetno kar kmalu napotili po strugi Pasjaka navzgor. Ostanke kake stezice in mlina bomo morda našli na levem bregu potoka (na hrvaški strani), večinoma pa se bomo potikali po brezpotju. K sreči do spodnjega slapa ni daleč. Kraj je izredno lep, z mahom obraščena debla in skale pa zelo slikovita.

Divjina pod spodnjim slapom

Pri spodnjem slapu se večina obiskovalcev obrne. Najhitrejši povratek je po isti poti, lahko pa gremo v območju Dragonje še kam - do nekdanjega Zankoličevega mlina ali celo v grapo Vruje, ki pa je tudi težko prehodna.

Nadaljevanje po Pasjaku navzgor pa sprva tudi ni posebno zahtevno. Po levi nad slap lahko celo sledimo ostankom stezice, od tam naprej pa gremo po plitvi strugi, ki je dokaj lahko prehodna. Naslednji slap je čudovita sigasta pošast. Lehnjakova zavesa je res velika, tolmun pod njo pa tudi lep.

nad sigastim slapom se malo odpre pogled ob potoku navzgor in ta je prav lep. Struga in bregova so kakor tlakovani s ploščami peščenjaka, na potoku pa vidimo celo vrsto slapov. Zaradi oddaljenosti in delne prikritosti sprva ni mogoče videti kako zelo lepi so.

Nadaljnja pot ob slapovih pa je zahtevnejša. Divjina je vedno večja, prehodi ob slapovih pa so zelo strmi. Tudi če kje ujamemo sledi kake stezice, je ta strma in kdaj tudi izpostavljena. Brez dobre obutve nikar v te kraje!

Eden od zgornjih dveh slapov

In še drugi

Šele nad zadnjim Pasjakovim slapom v grapo pripelje kolovoz. Leta 2007 je bilo še videti, kot da povezuje kraje na Hrvaškem s kraji v Sloveniji. Če po njem zavijemo levo, nas bo po terasi, ki je bila nekoč zagotovo lepo obdelana, pripeljal na greben pod cerkvico Sv. Hieronima. Od tam se vrnemo na izhodišče.

Izhodišči. Gostilna Belvedur: 45.463645, 13.821213; Topolovec: 45.463957, 13.809446.