Prazgodovina Lesinije

Ozemlje Lesinije je bilo v prazgodovini idealno za poselitev, saj so lovci vse od izpred 200.000 let tam našli ustrezno živalstvo in rastlinstvo za preživljanje, pa tudi veliko kremena, iz katerega so izdelovali orodja.

Najstarejša najdba je pestnjak iz kremena, najden pri Ca Palui v hribih pri Veroni. Še bolj zanimiva so številna zavetišča in jame, ki jih je povsod dovolj. Pred 40.000 leti so jih uporabljali že Neandertalci, nato pa skupine Homo Sapiensa. Največ najdb je v jamah Fumane in Riparo Tagliente (pri Grezzani). V prvi je celo nekaj zelo starih jamskih poslikav.

Kasneje se je v odvisnosti od podnebnih razmer začasno ali trajno poseljevanje Lesinije nadaljevalo, dokler niso končno nastala trajna naselja neolitskih ljudi, najdišča so v dolinah Valpolicella in Grezzana.

Po preteku tisočletij je uporaba kovin močno spremenila življenjski slog. Na višje ležečih krajih sončnega, proti jugu obrnjenega masiva, so nastala utrjena naselja, ki jih navadno poimenujemo castellieri (kaštelirji). Iz njih je bilo mogoče učinkovito nadzorovati območje in se braniti pred napadi. Eden najbolj znanih kaštelirjev je Castelliere delle Guaite, južno od Sant'Anne d'Alfaedo. Več naselij (npr. Monte Loffa) arheologi datirajo v železno dobo, ko so naseljenci v kamnolomih že tudi klesali znamenite kamnite plošče.

S prihodom Starih Rimljanov, ki so poselili zlasti nižje predele Lesinije in nekatere doline, se je končalo obdobje prazgodovine.