Kratek zgodovinski oris Skupine Krvavca

Vsi vemo, da je svetovno znana Potočka Zijalka v Karavankah dokaz, da je bilo ozemlje Slovenije poseljeno že v stari kameni dobi (paleolitiku). Tudi v Skupini Krvavca je takšna jama, le da je veliko manj bogata z najdbami in zato ustrezno manj sloveča. To je Medvedja (Mokriška) jama, ki so jo paleolitski lovci obiskovali v istih obdobjih kot Potočko Zijalko. Sicer pa je bilo ozemlje naše gorske skupine v kameni dobi zelo redko poseljeno. Le posamične najdbe - tu in tam kak kamnit okrušek - dajejo slutiti na prisotnost ljudi.

V stoletjih uporabe prvih kovin se je število ljudi nekoliko povečalo. Na vzpetinah nad južnimi terasami so nastala prva višinska naselja, in tudi na visokih planinah  so bili najdeni predmeti iz bakra in brona. Uporabljali so jih lovci in pastirji, ki so za preživetje morali obiskovati tudi težje dostopne kraje. V železni dobi pa so velika območja na ozemlju današnje Slovenije postala pomembna središča civiliziranega sveta. V naši gorski skupini ni železove rude, a poleg večjih mest (Kranj, Kamnik) so številna naselja nastala ob trgovskih poteh. Te so šle tudi po severnem robu Gorenjske ravnine, kdo ve, če ne celo čez Jezerski vrh. Nemara najbolj dragocene in bogate najdbe iz časa železne dobe so tiste iz številnih grobnih gomil na Vrtičnjaku (nad Olševkom).

S priključitvijo Noriškega kraljestva so tudi naši kraji postali del Rimskega imperija. Smeri trgovskih poti so ostale v glavnem iste, a inženirski genij starih Rimljanov je zagotavljal precej višjo kakovost prometnic. Po skoraj pol tisočletja se je vladavina Rimljanov tudi v naših krajih izčrpala. Vdori barbarov v imperij so postajali vedno bolj intenzivni. Romaniziranih prebivalcev imperija nihče več ni branil in zateči so se morali v hribe. V Skupini Krvavca ni bilo večjih višinskih naselbin (s cerkvami in razvito infrastrukturo), kakršne so bile drugod, a življenje se je nadaljevalo v številnih zaselkih, vse do visoko ležečih planin, ki so še vedno nudile možnost preživetja. Arheološke najdbe dokazujejo kontinuiteto poselitve iz antike v srednji vek.

Srednjeveških gradov je v naši gorski skupini malo. Poleg Kamniškega gradu je v 12. st. nad Adergasom stal Grad Kamen, pri Križu pa je stalo naselje, ki je bilo v 16. st. pozidano v Kriški grad. Drugi gradovi so stali bolj na jugu in ne sodijo več v našo gorsko skupino. Najpomembnejše mesto na obrobju naše gorske skupine je Kamnik, ki je bilj dalj časa prestolnica Gorenjske - verjetno predvsem zaradi trgovske povezave s Štajersko.

Ko smo že pri trgovskih poteh, je zanimivo vprašanje poti čez Jezerski vrh. V spodnjem delu je šla čez prelaz Davovec v Skupini Krvavca, nato pa naprej nad dolino Kokre. Zanesljivih dokazov iz časov pred 8. st. sicer ni, več o dilemah glede te poti in o njenem poteku pa si preberite v naslednjem eseju: povezava. Še kakšna misel več je tudi v poglavju "Kratek zgodovinski oris skupine Storžiča".