Grad Planina
5
5
Slikoviti grad je kljub obnavljanju še vedno le ruševina. Čepi na navpični pečini nad zaspano Planino pri Sevnici in se pogovarja s cerkvico Svetega Križa na gričku onkraj doline. O starih legendah, ki ju povezujejo in še o čem, kar nam ni znano.
Slikoviti grad je kljub obnavljanju še vedno le ruševina. Čepi na navpični pečini nad zaspano Planino pri Sevnici in se pogovarja s cerkvico Svetega Križa na gričku onkraj doline. O starih legendah, ki ju povezujejo in še o čem, kar nam ni znano.
Zahodni vhod. Na desni je v daljavi cerkvica Svetega Križa.
Čeprav sem omenil stare legende, o njih tukaj ne bom razpredal, saj je njihova vsebina podobna drugim grajskim legendam, verodostojnost pa je tudi prav taka. Uradni zgodovinski podatki o gradu pa so tudi podobni. Že leta 1190 je posredno omenjen, češ, da z njega prihaja vitez Ortolfus de Munparis, leta 1227 pa se že omenja sam grad - kot castrum Momparis. V naslednjih stoletjih so se lastniki menjavali, pač glede na pomembnost štajerskih knezov in grofov. Grad ni propadel nenadoma. Niso ga zavzeli Turki in tudi v kmečkih uporih je bil le deloma opustošen. Vseeno pa je bil konec 19. st. že v zelo slabem stanju, nato pa se drug za drugim podrli skoraj vsi njegovi stolpi, zadnji ob velikem potresu leta 1895. Tako je bila gradu prizanesena uničevalna usoda v času druge svetovne vojne, obnova pa le počasi poteka. Danes je zaradi nje uradno zaprt osrednji del gradu.
Čeprav sem omenil stare legende, o njih tukaj ne bom razpredal, saj je njihova vsebina podobna drugim grajskim legendam, verodostojnost pa je tudi prav taka. Uradni zgodovinski podatki o gradu pa so tudi podobni. Že leta 1190 je posredno omenjen, češ, da z njega prihaja vitez Ortolfus de Munparis, leta 1227 pa se že omenja sam grad - kot castrum Momparis. V naslednjih stoletjih so se lastniki menjavali, pač glede na pomembnost štajerskih knezov in grofov. Grad ni propadel nenadoma. Niso ga zavzeli Turki in tudi v kmečkih uporih je bil le deloma opustošen. Vseeno pa je bil konec 19. st. že v zelo slabem stanju, nato pa se drug za drugim podrli skoraj vsi njegovi stolpi, zadnji ob velikem potresu leta 1895. Tako je bila gradu prizanesena uničevalna usoda v času druge svetovne vojne, obnova pa le počasi poteka. Danes je zaradi nje uradno zaprt osrednji del gradu.
Osrednji del gradu je na navpični steni, ki prepada proti trgu - Planini pri Sevnici. Severna pobočja so položnejša in tam je bilo že od nastanka gradu tudi najmočnejše, 2,5 m debelo obzidje. Najstarejši deli obzidja in grajskih zgradb imajo še staro, romansko osnovo, nadgradnja ima značilnosti gotike. Zahodno od osrednjega dela, kjer je stal tudi bergfrid, je večje grajsko dvorišče, ki je bilo seveda tudi zavarovano z obzidjem, na zahodni strani pa zaključeno s stolpom, ki danes ne stoji več.
Osrednji del gradu je na navpični steni, ki prepada proti trgu - Planini pri Sevnici. Severna pobočja so položnejša in tam je bilo že od nastanka gradu tudi najmočnejše, 2,5 m debelo obzidje. Najstarejši deli obzidja in grajskih zgradb imajo še staro, romansko osnovo, nadgradnja ima značilnosti gotike. Zahodno od osrednjega dela, kjer je stal tudi bergfrid, je večje grajsko dvorišče, ki je bilo seveda tudi zavarovano z obzidjem, na zahodni strani pa zaključeno s stolpom, ki danes ne stoji več.
Pogled na osrednji del gradu od zahoda, z grajskega dvorišča
Na poti skozi park proti gradu
Ogled gradu je danes (2022) še brezplačen. Iz mesta gremo gor v park, ki se razprostira v vznožju južnih sten. Tam si lahko ogledamo še nekaj drugih zanimivosti in preberemo tudi opise na razlagalnih tablah. Nato gremo gor po dostopni poti tik pod steno in že se znajdemo na grajskem dvorišču. Na kraju, kjer je stal zahodni stolp in na grebenu še naprej proti zahodu ni kaj prav dosti videti, seveda pa lahko poiščemo kakšno točko, s katere je lep pogled dol na mesto in čez planoto na cerkev Svetega Križa. Vstopimo lahko tudi v osrednji del, malo naprej pa nas ustavi železna ograja.
Ogled gradu je danes (2022) še brezplačen. Iz mesta gremo gor v park, ki se razprostira v vznožju južnih sten. Tam si lahko ogledamo še nekaj drugih zanimivosti in preberemo tudi opise na razlagalnih tablah. Nato gremo gor po dostopni poti tik pod steno in že se znajdemo na grajskem dvorišču. Na kraju, kjer je stal zahodni stolp in na grebenu še naprej proti zahodu ni kaj prav dosti videti, seveda pa lahko poiščemo kakšno točko, s katere je lep pogled dol na mesto in čez planoto na cerkev Svetega Križa. Vstopimo lahko tudi v osrednji del, malo naprej pa nas ustavi železna ograja.
Menda je možno iti okrog gradu tudi po severni strani, kjer si lahko od zunaj ogledamo še nekaj podrobnosti: staro romansko zasnovo zidov, vhod v skrivnostno zidano jamo, ostalo pa bo verjetno počakalo do zaključkov obnove.
Menda je možno iti okrog gradu tudi po severni strani, kjer si lahko od zunaj ogledamo še nekaj podrobnosti: staro romansko zasnovo zidov, vhod v skrivnostno zidano jamo, ostalo pa bo verjetno počakalo do zaključkov obnove.
Parkirišče: https://www.google.si/maps/@46.1045675,15.4054692,390m/data=!3m1!1e3?hl=en