Kalški greben, 2224 m
Kalški greben, 2224 m
Embedded Files
Pogled z vrha na Suhadolnikovo kmetijo
Uvod
Uvod
Kalški greben je mogočna, zelo raznolika gora, ki nudi vsakomur nekaj. Navadni pohodniki se nanj lahko dokaj enostavno povzpnejo z juga. Zahtevnejšim bo nemara všeč zavarovana plezalna pot s severa, s Kokrskega sedla. Ta dva pristopa sta markirana. Od vzhoda, iz Kamniške Bistrice, pripelje naravnost na vrh tudi nemarkirana lovska pot, ki zahteva kar nekaj orientacijskih veščin. Zahodna pobočja so strma, skalnata, v spodnjih predelih gosto poraščena in brezpotna. Nekaj smeri tam omogoča vzpone na vrh, a potrebno je lažje plezanje. Še najlažji prehod gre po Neškarjevem grabnu.
Kalški greben je mogočna, zelo raznolika gora, ki nudi vsakomur nekaj. Navadni pohodniki se nanj lahko dokaj enostavno povzpnejo z juga. Zahtevnejšim bo nemara všeč zavarovana plezalna pot s severa, s Kokrskega sedla. Ta dva pristopa sta markirana. Od vzhoda, iz Kamniške Bistrice, pripelje naravnost na vrh tudi nemarkirana lovska pot, ki zahteva kar nekaj orientacijskih veščin. Zahodna pobočja so strma, skalnata, v spodnjih predelih gosto poraščena in brezpotna. Nekaj smeri tam omogoča vzpone na vrh, a potrebno je lažje plezanje. Še najlažji prehod gre po Neškarjevem grabnu.
Pri plezalcih so priljubljeni severni stolpi masiva, to sta predvsem Velika (2058 m) in Mala (2019 m) Kalška gora.
Pri plezalcih so priljubljeni severni stolpi masiva, to sta predvsem Velika (2058 m) in Mala (2019 m) Kalška gora.
Kalški greben je tudi izredno lep turno smučarski cilj. Večina opravi turo nanj kar s smučišč Krvavca, se pa najdejo tudi taki, ki gredo na vrh od Robleka, pri čemer je posebna poslastica ozka polica čez »Lojtro«. Druga možnost za smučanje je alpinistični spust po Neškarjevem plazu.
Kalški greben je tudi izredno lep turno smučarski cilj. Večina opravi turo nanj kar s smučišč Krvavca, se pa najdejo tudi taki, ki gredo na vrh od Robleka, pri čemer je posebna poslastica ozka polica čez »Lojtro«. Druga možnost za smučanje je alpinistični spust po Neškarjevem plazu.
Kalški greben od zahoda, z druge strani Suhega dola
Kratek geografski oris
Kratek geografski oris
Greben poteka v glavnem v smeri sever-jug. Na severu se začne s Kokrskim sedlom, oziroma z obema dolinama, ki se od vzhoda in zahoda vzpenjata na sedlo. Po obeh gresta markirani poti. Prva skalna stolpa sta že omenjeni Mala in Velika Kalška gora, nekoliko vzhodneje od njiju stoji še Zob, 1911 m. Nato greben poteka v smeri proti jugu-jugozahodu in se na sredi dvigne v najvišjo točko. Z nje se proti jugu spušča planotast svet v visokogorsko dolino Dolgo Njivo, ki na jugu zaključuje skupino. V spodnjem koncu se pod skokom Lojtre Dolga Njiva nadaljuje z Roblekovim kotom.
Greben poteka v glavnem v smeri sever-jug. Na severu se začne s Kokrskim sedlom, oziroma z obema dolinama, ki se od vzhoda in zahoda vzpenjata na sedlo. Po obeh gresta markirani poti. Prva skalna stolpa sta že omenjeni Mala in Velika Kalška gora, nekoliko vzhodneje od njiju stoji še Zob, 1911 m. Nato greben poteka v smeri proti jugu-jugozahodu in se na sredi dvigne v najvišjo točko. Z nje se proti jugu spušča planotast svet v visokogorsko dolino Dolgo Njivo, ki na jugu zaključuje skupino. V spodnjem koncu se pod skokom Lojtre Dolga Njiva nadaljuje z Roblekovim kotom.
Zahodno ostenje Kalškega grebena je skalnato in prepadno, tvori ga cela vrsta reber, in grap. Na vzhodu grebena se najprej oblikuje kar razsežna planota (Kalce), ki pa se nato s silno razbitim in strmim pobočjem prelomi v dolino Kamniške Bistrice.
Zahodno ostenje Kalškega grebena je skalnato in prepadno, tvori ga cela vrsta reber, in grap. Na vzhodu grebena se najprej oblikuje kar razsežna planota (Kalce), ki pa se nato s silno razbitim in strmim pobočjem prelomi v dolino Kamniške Bistrice.
Razgledi
Razgledi
Proti jugu je pogled odprt na Gorenjsko in na Ljubljansko kotlino. Del razgleda zapira skupina Krvavca, ki pa proti Kalškemu grebenu kaže slikovito, skalnato ostenje. Zelo privlačen je tudi pogled na Kočno in Grintovec (slika spodaj!). Zlasti na slednjem lahko opazimo vsako podrobnost njegove jugovzhodne strani, vključno s planinci, ki pristopajo na vrh po najlažji poti. Onkraj Kamniške Bistrice pa se razprostira venec Kamniških in Savinjskih Alp. V njem gledamo posamezne vrhove z njihove južne in zahodne strani.
Proti jugu je pogled odprt na Gorenjsko in na Ljubljansko kotlino. Del razgleda zapira skupina Krvavca, ki pa proti Kalškemu grebenu kaže slikovito, skalnato ostenje. Zelo privlačen je tudi pogled na Kočno in Grintovec (slika spodaj!). Zlasti na slednjem lahko opazimo vsako podrobnost njegove jugovzhodne strani, vključno s planinci, ki pristopajo na vrh po najlažji poti. Onkraj Kamniške Bistrice pa se razprostira venec Kamniških in Savinjskih Alp. V njem gledamo posamezne vrhove z njihove južne in zahodne strani.
Pogled vzdolž grebena in na Krvavec
Pogled na Kočno
Dostopi
Dostopi
Za dostope z juga lahko uporabimo naslednja izhodišča, kamor se lahko pripeljemo z avtom:
Za dostope z juga lahko uporabimo naslednja izhodišča, kamor se lahko pripeljemo z avtom:
1. Dolina Korošice, približno 800 m. Od tam gremo na planino Koren in čez Vrh Korena na vrh.
1. Dolina Korošice, približno 800 m. Od tam gremo na planino Koren in čez Vrh Korena na vrh.
2. Krvavec. Lahko se pripeljemo z žičnico, lahko pa z avtom na Jezerca. Nato pod Velikim Zvohom prečkamo v Dolgo Njivo in gremo naprej na vrh.
2. Krvavec. Lahko se pripeljemo z žičnico, lahko pa z avtom na Jezerca. Nato pod Velikim Zvohom prečkamo v Dolgo Njivo in gremo naprej na vrh.
3. Spodnja Kokra (oz. Podlebelca, 600 m) ali kmetija Roblek, približno 850 m.
3. Spodnja Kokra (oz. Podlebelca, 600 m) ali kmetija Roblek, približno 850 m.
Za severni dostop je treba najprej priti do Cojzove koče na Kokrskem sedlu (1791 m). Dostopna je od Doma v Kamniški Bistri ci, 600 m, ali od kmetije Suhadolnik, 900 m. Parkirišče je na zadnjem ovinku pod kmetijo.
Za severni dostop je treba najprej priti do Cojzove koče na Kokrskem sedlu (1791 m). Dostopna je od Doma v Kamniški Bistri ci, 600 m, ali od kmetije Suhadolnik, 900 m. Parkirišče je na zadnjem ovinku pod kmetijo.
Zahodni dostop: Suhadolnik je tudi izhodišče za pristop po Neškarjevem plazu.
Zahodni dostop: Suhadolnik je tudi izhodišče za pristop po Neškarjevem plazu.
Vzhodni (lovski) dostop: Izhodišče je tudi Dom v Kamniški Bistrici.
Vzhodni (lovski) dostop: Izhodišče je tudi Dom v Kamniški Bistrici.
Pregled tur
Pregled tur
Po dolini v zatrep Roblekovega kota, nato čez »Lojtro« v Dolgo Njivo, levo na Škrbino in na vrh. 1360 m. Tura je lahka, le prehod čez »Lojtro« je srednje zahteven. To je tudi smer turnega smuka, ki je opisan v nadaljevanju.
Po dolini v zatrep Roblekovega kota, nato čez »Lojtro« v Dolgo Njivo, levo na Škrbino in na vrh. 1360 m. Tura je lahka, le prehod čez »Lojtro« je srednje zahteven. To je tudi smer turnega smuka, ki je opisan v nadaljevanju.
Smuk s Kalškega grebena k Robleku
Smuk s Kalškega grebena k Robleku
To je sicer srednje zahteven turni smuk, ki pa ima eno zelo zahtevno mesto (»Lojtra«). V zgornjem delu zelo lepi, pravzaprav idealni tereni. Ta opis je uporaben tudi za letne razmere, saj gre ta markirani pristop točno po isti smeri.
To je sicer srednje zahteven turni smuk, ki pa ima eno zelo zahtevno mesto (»Lojtra«). V zgornjem delu zelo lepi, pravzaprav idealni tereni. Ta opis je uporaben tudi za letne razmere, saj gre ta markirani pristop točno po isti smeri.
Zahtevnost: Spodaj mestoma neprijeten gozd, nato zahteven skok, zgoraj odprto in lahko. Smuk čez Lojtro je zelo zahteven. Obrnjenost pobočij na zahod in jug.
Zahtevnost: Spodaj mestoma neprijeten gozd, nato zahteven skok, zgoraj odprto in lahko. Smuk čez Lojtro je zelo zahteven. Obrnjenost pobočij na zahod in jug.
Oprema: poleg običajne turno smučarske opreme še cepin in dereze, če so zahtevne razmere, tudi krajša vrv.
Oprema: poleg običajne turno smučarske opreme še cepin in dereze, če so zahtevne razmere, tudi krajša vrv.
Izhodišče: Podlebelca nad vasjo Kokra, če pa je cesta do Robleka prevozna, nanjo zavijemo v Kokri.
Izhodišče: Podlebelca nad vasjo Kokra, če pa je cesta do Robleka prevozna, nanjo zavijemo v Kokri.
Sezona: Za prehod čez Lojtro je dobro, če je sneg uležan in ne preveč trd. Od marca do začetka maja.
Sezona: Za prehod čez Lojtro je dobro, če je sneg uležan in ne preveč trd. Od marca do začetka maja.
Dnevni čas: Tura je dolga, zato pojdimo nanjo dovolj zgodaj.
Dnevni čas: Tura je dolga, zato pojdimo nanjo dovolj zgodaj.
Časi:
Časi:
Podlebelca – Roblek: 40'
Roblek – Lojtra: 1:30 h
Čez Lojtro: 30'
Lojtra – Kalški greben: 2:00 h
Smuk: vrh – Roblek: 2:30 h
Podlebelca – Roblek: 40'
Roblek – Lojtra: 1:30 h
Čez Lojtro: 30'
Lojtra – Kalški greben: 2:00 h
Smuk: vrh – Roblek: 2:30 h
Prehod čez "Lojtro"
Vzpon. Po gorski cesti gremo najprej do kmetije Roblek. Od tam še malo po dolini navzgor po cesti, naprej v območju letne poti, ves čas proti vzhodu. Do nekako 1300 m hodimo po gozdu, orientacija ni težka, ker na obeh straneh stene Kalškega grebena in Krvavca dolino vedno bolj zožujejo. Ko pridemo iz gozda, se znajdemo v senčnem kotu, kjer pozimi slabo kaže za kakršen koli prehod čez domala navpičen skalnati prag. A ko se skalam približamo, vidimo, da gre prehod proti levi.
Vzpon. Po gorski cesti gremo najprej do kmetije Roblek. Od tam še malo po dolini navzgor po cesti, naprej v območju letne poti, ves čas proti vzhodu. Do nekako 1300 m hodimo po gozdu, orientacija ni težka, ker na obeh straneh stene Kalškega grebena in Krvavca dolino vedno bolj zožujejo. Ko pridemo iz gozda, se znajdemo v senčnem kotu, kjer pozimi slabo kaže za kakršen koli prehod čez domala navpičen skalnati prag. A ko se skalam približamo, vidimo, da gre prehod proti levi.
Najprej sledimo strmi rampi, pot naredi ovinek ali dva, nato doseže vstop na izpostavljeno polico, kjer je prehod zavarovan z jeklenico (če ni preveč snega). Če je prehod prenevaren, uredimo zavarovanje, saj je prepad na levi globok. Izpostavljeni del je kratek (morda 15 m), ko smo čez, se znajdemo v sicer strmem svetu, kjer pa vzpon skozi ruševje v normalnih razmerah ni več nevaren. Kmalu dosežemo ravno dno Dolge Njive in do koče je samo še kakih 15 minut hoje.
Najprej sledimo strmi rampi, pot naredi ovinek ali dva, nato doseže vstop na izpostavljeno polico, kjer je prehod zavarovan z jeklenico (če ni preveč snega). Če je prehod prenevaren, uredimo zavarovanje, saj je prepad na levi globok. Izpostavljeni del je kratek (morda 15 m), ko smo čez, se znajdemo v sicer strmem svetu, kjer pa vzpon skozi ruševje v normalnih razmerah ni več nevaren. Kmalu dosežemo ravno dno Dolge Njive in do koče je samo še kakih 15 minut hoje.
Od koče najprej še kakih 100 m nadaljujemo po dolini navzgor, nato pa se začnemo vzpenjati čez pobočja na naši levi (severni) strani. Ko premagamo strmino, se napotimo v smeri proti SV, dokler ne pridemo skoraj na Škrbino, 1863 m, to je na najnižji del med Kalškim grebenom in Vrhom Korena. Tam se obrnemo levo in gremo po blago nagnjenem vršnem pobočju proti SZ. Kraški svet je pozimi običajno lepo zalit, izbiramo najbolj naravne prehode skozi lepe dolce. V manj kot uri dosežemo rob nad zahodnim ostenjem, z njega pa je na desno na vrh samo še nekaj minut. (Nemarkirana bližnjica, ki gre s planine na vrh vseskozi po zahodnem robu planote, je manj priporočljiva.)
Od koče najprej še kakih 100 m nadaljujemo po dolini navzgor, nato pa se začnemo vzpenjati čez pobočja na naši levi (severni) strani. Ko premagamo strmino, se napotimo v smeri proti SV, dokler ne pridemo skoraj na Škrbino, 1863 m, to je na najnižji del med Kalškim grebenom in Vrhom Korena. Tam se obrnemo levo in gremo po blago nagnjenem vršnem pobočju proti SZ. Kraški svet je pozimi običajno lepo zalit, izbiramo najbolj naravne prehode skozi lepe dolce. V manj kot uri dosežemo rob nad zahodnim ostenjem, z njega pa je na desno na vrh samo še nekaj minut. (Nemarkirana bližnjica, ki gre s planine na vrh vseskozi po zahodnem robu planote, je manj priporočljiva.)
Smučamo vseskozi po smeri dostopa. Če pa je dovolj snega, se lahko držimo tudi bolj desno (zahodno). V obeh primerih nas lep spust pripelje na planino Dolgo njivo. Naprej nimamo več kaj izbirati. Ko pripeljemo do "Lojtre", razmislimo, če bomo šli tam čez res na smučeh. Vse je odvisno od razmer. Tistih nekaj metrov se res da oddrsati, pa tudi kasneje kaj prida ne boste smučali. Ko smo pod skalno stopnjo, nadaljujemo s smukom skozi gozd do izhodišča.
Smučamo vseskozi po smeri dostopa. Če pa je dovolj snega, se lahko držimo tudi bolj desno (zahodno). V obeh primerih nas lep spust pripelje na planino Dolgo njivo. Naprej nimamo več kaj izbirati. Ko pripeljemo do "Lojtre", razmislimo, če bomo šli tam čez res na smučeh. Vse je odvisno od razmer. Tistih nekaj metrov se res da oddrsati, pa tudi kasneje kaj prida ne boste smučali. Ko smo pod skalno stopnjo, nadaljujemo s smukom skozi gozd do izhodišča.
Izhod v sili: Če bi šlo karkoli narobe, je z Dolge Njive razmeroma hitro mogoče priti na urejena smučišča Krvavca. Od koče se čez strmo pobočje najprej vzpenjamo proti jugozahodu, nato pa proti jugu. Vzpon zahteva previdnost, saj so spodaj pečine in pobočje je lahko tudi plazovito. Smučišča dosežemo v nekako 20 minutah, seveda pa se potem s Krvavca ne moremo več vrniti naravnost k Robleku.
Izhod v sili: Če bi šlo karkoli narobe, je z Dolge Njive razmeroma hitro mogoče priti na urejena smučišča Krvavca. Od koče se čez strmo pobočje najprej vzpenjamo proti jugozahodu, nato pa proti jugu. Vzpon zahteva previdnost, saj so spodaj pečine in pobočje je lahko tudi plazovito. Smučišča dosežemo v nekako 20 minutah, seveda pa se potem s Krvavca ne moremo več vrniti naravnost k Robleku.
Kočna in Grintovec z vrha Kalškega grebena
Poledenela pobočja pod vrhom
Smučanje ob jeklenicah...
Smučanje ob jeklenicah...
Ko smo leta 1995 prišli v zatrep Roblekovega kota, ni prav nič izgledalo, da je čez skalnati skok možen kakšen prehod. Odurno, senčno, skoraj povsem navpično zasneženo skalovje. "A sem smo prišli smučat?" Jasmina se je hotela kar obrniti, Matevž pa je nadaljeval pod steno in kmalu poklical, da se prehod vendarle nadaljuje proti levi. Potem sva šla čez skok, jaz sem na vrhu pustil svoje smuči in se vrnil še po Jasmino. In je seveda brez težav prišla čez, zgoraj v soncu je svet kljub strminam izgledal veliko bolj prijazen. Potem smo naredili lepo smučarsko turo, a čez "Lojtro" se je bilo treba še vrniti. Previdni zadnji zavoji skozi strmo ruševje, potem se primeš za jeklenico in po ozki polički nad prepadom počasi drsaš proti levi. Ko jeklenice zmanjka, še malo oddrsaš, potem narediš kak previden zavoj ali dva in nekako primotoviliš pod steno. Jasmina je šla seveda peš, zato sem še enkrat moral sneti svoje smuči in iti po njene. Tako sem tisti dan čez "Lojtro" šel šestkrat!
Ko smo leta 1995 prišli v zatrep Roblekovega kota, ni prav nič izgledalo, da je čez skalnati skok možen kakšen prehod. Odurno, senčno, skoraj povsem navpično zasneženo skalovje. "A sem smo prišli smučat?" Jasmina se je hotela kar obrniti, Matevž pa je nadaljeval pod steno in kmalu poklical, da se prehod vendarle nadaljuje proti levi. Potem sva šla čez skok, jaz sem na vrhu pustil svoje smuči in se vrnil še po Jasmino. In je seveda brez težav prišla čez, zgoraj v soncu je svet kljub strminam izgledal veliko bolj prijazen. Potem smo naredili lepo smučarsko turo, a čez "Lojtro" se je bilo treba še vrniti. Previdni zadnji zavoji skozi strmo ruševje, potem se primeš za jeklenico in po ozki polički nad prepadom počasi drsaš proti levi. Ko jeklenice zmanjka, še malo oddrsaš, potem narediš kak previden zavoj ali dva in nekako primotoviliš pod steno. Jasmina je šla seveda peš, zato sem še enkrat moral sneti svoje smuči in iti po njene. Tako sem tisti dan čez "Lojtro" šel šestkrat!
Od hotela po smučiščih pod Veliki Zvoh, nato čez njegovo zahodno pobočje sestopimo v Dolgo Njivo in od tam na vrh. 1010 m vzpona, 210 m sestopa, 3 h 15 min, manj zahtevna pohodna tura. Markirano. Do sedla Razor, 1813 m, pod Velikim Zvohom, gremo po smučiščih kjer koli. S sedla gremo proti Velikemu Zvohu samo še nekaj minut, nato pa nas markirana pot povede v levo, pod žičnico in na rob zahodno od vrha. Na 1809 m se pot obrne navzdol in se proti SV spusti na Dolgo Njivo, 1674 m. Del poti je skalnat in zahteva nekaj pozornosti, posebej previdni pa moramo biti pozimi, če smo na smučarski turi. Spodaj se pobočja namreč končajo s prepadnim skalovjem. Nadaljevanje z Dolge Njive je nato enako, kot pri že opisani turi št. 21.
Od hotela po smučiščih pod Veliki Zvoh, nato čez njegovo zahodno pobočje sestopimo v Dolgo Njivo in od tam na vrh. 1010 m vzpona, 210 m sestopa, 3 h 15 min, manj zahtevna pohodna tura. Markirano. Do sedla Razor, 1813 m, pod Velikim Zvohom, gremo po smučiščih kjer koli. S sedla gremo proti Velikemu Zvohu samo še nekaj minut, nato pa nas markirana pot povede v levo, pod žičnico in na rob zahodno od vrha. Na 1809 m se pot obrne navzdol in se proti SV spusti na Dolgo Njivo, 1674 m. Del poti je skalnat in zahteva nekaj pozornosti, posebej previdni pa moramo biti pozimi, če smo na smučarski turi. Spodaj se pobočja namreč končajo s prepadnim skalovjem. Nadaljevanje z Dolge Njive je nato enako, kot pri že opisani turi št. 21.
Veliki Zvoh nad Dolgo Njivo. Na desni je videti pot
Brana in Planjava s poti na Kalški greben
Na Vrh Korena lahko pridemo po grebenu s Krvavca (zahtevnost T3), nato pa se s Kalškega grebena vračamo čez Dolgo Njivo (Tura 22 zgoraj). Druga možnost je iz doline Korošice. S parkirišča gremo najprej po markirani poti na Planino Koren, 1675 m. Do sem 2 h 30 min. Planina Koren je v 1 h hoje dosegljiva tudi s parkirišča na Kriški planini. S planine po dolini gor na Vrh Korena je še 1 h 15 min. Najprej sestopimo proti SZ na Škrbino, nato gremo z nje na vrh. Iz Korošice približno 1400 m vzpona, 125 m sestopa, 4 h 30 min, lahka pohodna tura.
Na Vrh Korena lahko pridemo po grebenu s Krvavca (zahtevnost T3), nato pa se s Kalškega grebena vračamo čez Dolgo Njivo (Tura 22 zgoraj). Druga možnost je iz doline Korošice. S parkirišča gremo najprej po markirani poti na Planino Koren, 1675 m. Do sem 2 h 30 min. Planina Koren je v 1 h hoje dosegljiva tudi s parkirišča na Kriški planini. S planine po dolini gor na Vrh Korena je še 1 h 15 min. Najprej sestopimo proti SZ na Škrbino, nato gremo z nje na vrh. Iz Korošice približno 1400 m vzpona, 125 m sestopa, 4 h 30 min, lahka pohodna tura.
🚶 24. Po lovski poti iz Kamniške Bistrice.
🚶 24. Po lovski poti iz Kamniške Bistrice.
Od doma gremo po markirani poti proti Kokrskemu sedlu do Žagane peči, 812 m (30 min). Tam skrenemo levo (proti JV) in poiščemo dobro lovsko pot, ki se začne dvigovati v vzhodna pobočja Kalškega grebena. Pot prečka nekaj grap in se najprej dvigne do lovske koče, 1330 m. Nato strmo navzgor in skozi žleb na planoto Kalce, kjer se pot izgubi. Sledimo možicom do melišč in desno do markirane poti. Po njej na severni greben in levo na vrh. 1650 m, 5 h, zahtevna pot, potrebna je dobra orientacija.
Od doma gremo po markirani poti proti Kokrskemu sedlu do Žagane peči, 812 m (30 min). Tam skrenemo levo (proti JV) in poiščemo dobro lovsko pot, ki se začne dvigovati v vzhodna pobočja Kalškega grebena. Pot prečka nekaj grap in se najprej dvigne do lovske koče, 1330 m. Nato strmo navzgor in skozi žleb na planoto Kalce, kjer se pot izgubi. Sledimo možicom do melišč in desno do markirane poti. Po njej na severni greben in levo na vrh. 1650 m, 5 h, zahtevna pot, potrebna je dobra orientacija.
🚶 25. Od Suhadolnika (ali iz Kamniške Bistrice) čez Kokrsko sedlo, 4 h 30 min, T3
🚶 25. Od Suhadolnika (ali iz Kamniške Bistrice) čez Kokrsko sedlo, 4 h 30 min, T3
Zahtevnost: To je v celoti gledano srednje zahtevna zavarovana plezalna pot, vendar so zavarovani odstavki kratki. Grebenski del je zelo razgleden. Če sestopimo k Robleku, je to kar dolga enodnevna tura (skoraj 1600 m vzponov in sestopov). Zgornji del sestopa na jug nam v megli lahko povzroči orientacijske težave. Obrnjenost pobočij: na sever, zahod in jug. Spodaj skozi lepe gozdove, nato visokogorski svet, od Kokrskega sedla naprej skalnat.
Zahtevnost: To je v celoti gledano srednje zahtevna zavarovana plezalna pot, vendar so zavarovani odstavki kratki. Grebenski del je zelo razgleden. Če sestopimo k Robleku, je to kar dolga enodnevna tura (skoraj 1600 m vzponov in sestopov). Zgornji del sestopa na jug nam v megli lahko povzroči orientacijske težave. Obrnjenost pobočij: na sever, zahod in jug. Spodaj skozi lepe gozdove, nato visokogorski svet, od Kokrskega sedla naprej skalnat.
Oprema: Dobri čevlji in pohodne palice.
Oprema: Dobri čevlji in pohodne palice.
Izhodišče: Kmetija Suhadolnik.
Izhodišče: Kmetija Suhadolnik.
Sezona: Poleti in jeseni, ko je skalovje kopno.
Sezona: Poleti in jeseni, ko je skalovje kopno.
Časi:
Časi:
Suhadolnik – sedlo: 2:30 h
Sedlo – vrh: 1:30 h
Sestop k Robleku: 3:00 h
Roblek – Suhadolnik: 1:00 h
Suhadolnik – sedlo: 2:30 h
Sedlo – vrh: 1:30 h
Sestop k Robleku: 3:00 h
Roblek – Suhadolnik: 1:00 h
Vzpon. Od Suhadolnika gremo po markirani poti po dolini navzgor. V zgornjem delu Suhega dola, ko pridemo s travnika v gozd, se pot razcepi v dve varianti. Stara pot čez Taško je kakšno minuto krajša in malo zahtevnejša, desno pa gre novejša pot, ki je zadnje čase več v uporabi. Pri obeh je potrebno premagati strmo skalovje dolinskega skoka, na stari poti je nekaj mest zavarovanih z jeklenicami in klini, dokaj strma pa je tudi nova pot. Nad Taško se obe poti združita, nato gremo še kratek čas skozi gozd, pa čez suho strugo hudournika, nato pa po lepi visokogorski dolini do pod zadnjo strmino in čeznjo na sedlo. Sem seveda lahko pridemo tudi iz Kamniške Bistrice, parkirišče pri koči je na višini 600 m.
Vzpon. Od Suhadolnika gremo po markirani poti po dolini navzgor. V zgornjem delu Suhega dola, ko pridemo s travnika v gozd, se pot razcepi v dve varianti. Stara pot čez Taško je kakšno minuto krajša in malo zahtevnejša, desno pa gre novejša pot, ki je zadnje čase več v uporabi. Pri obeh je potrebno premagati strmo skalovje dolinskega skoka, na stari poti je nekaj mest zavarovanih z jeklenicami in klini, dokaj strma pa je tudi nova pot. Nad Taško se obe poti združita, nato gremo še kratek čas skozi gozd, pa čez suho strugo hudournika, nato pa po lepi visokogorski dolini do pod zadnjo strmino in čeznjo na sedlo. Sem seveda lahko pridemo tudi iz Kamniške Bistrice, parkirišče pri koči je na višini 600 m.
Od Cojzove koče se pod stenami Kalške gore čez melišča vzpenjamo proti jugu. Ves čas se držimo desno, ko pa pot vstopi v steno, se čez ne preveč strmo skalovje ob pomoči varoval (srednje zahtevno) povzpnemo na greben. Dosežemo ga na stičišču poti, kjer z nasprotne strani (s planote Kalce) na greben tudi pride markirana pot, z leve pa se tudi priključi pot s Kalške gore. Če zbiramo vrhove, lahko skočimo še na ta vrh, ki pa razen nekaj pogledov čez severno skalovje ne ponudi kaj bistveno novega. Zanimiv pa je pogled na Cojzovo kočo, ki je tik pod nami.
Od Cojzove koče se pod stenami Kalške gore čez melišča vzpenjamo proti jugu. Ves čas se držimo desno, ko pa pot vstopi v steno, se čez ne preveč strmo skalovje ob pomoči varoval (srednje zahtevno) povzpnemo na greben. Dosežemo ga na stičišču poti, kjer z nasprotne strani (s planote Kalce) na greben tudi pride markirana pot, z leve pa se tudi priključi pot s Kalške gore. Če zbiramo vrhove, lahko skočimo še na ta vrh, ki pa razen nekaj pogledov čez severno skalovje ne ponudi kaj bistveno novega. Zanimiv pa je pogled na Cojzovo kočo, ki je tik pod nami.
S stičišča poti gremo po glavnem grebenu proti J-JZ. Večinoma gre lahka pot (vseeno zahteva nekaj previdnosti) po samem grebenu, le na nekaj mestih se težavam izogne v pobočja. Preden dosežemo glavni vrh, se moramo še spustiti v škrbino. Da sestopimo vanjo, je treba preplezati kakih 30 m navpičnih skal, prehod pa je dobro zavarovan. S škrbine nato do vrha ni več posebnih težav.
S stičišča poti gremo po glavnem grebenu proti J-JZ. Večinoma gre lahka pot (vseeno zahteva nekaj previdnosti) po samem grebenu, le na nekaj mestih se težavam izogne v pobočja. Preden dosežemo glavni vrh, se moramo še spustiti v škrbino. Da sestopimo vanjo, je treba preplezati kakih 30 m navpičnih skal, prehod pa je dobro zavarovan. S škrbine nato do vrha ni več posebnih težav.
Sestop. Če se odločimo za krožno turo, sestopimo po markirani poti h kmetiji Roblek, torej na jug. Za sestop rabimo nekako 3 h. Zadnji del ture pa je prehod od Robleka k Suhadolniku. Od kmetije se spustimo za en cestni ovinek, nato pa namesto v dolino nadaljujemo po cesti desno, torej proti severu. Cesta postaja vedno slabša, Kasneje se prelevi v pot, čez Neškarjev graben in njegovo stransko grapo pa je pot precej razdrta. Vseeno s prehodom ni nobenih težav in na drugi strani nas kmalu pozdravi spet gorska cesta, ki ji mimo lovske koče in Koglarja sledimo vse do Suhadolnika. Od Robleka še 1 h. Povezava Roblek - Suhadolnik gre vseskozi po nekdanji tovorni poti čez Jezersko sedlo, potek in nekaj slik lahko vidite na zemljevidu spodaj.
Sestop. Če se odločimo za krožno turo, sestopimo po markirani poti h kmetiji Roblek, torej na jug. Za sestop rabimo nekako 3 h. Zadnji del ture pa je prehod od Robleka k Suhadolniku. Od kmetije se spustimo za en cestni ovinek, nato pa namesto v dolino nadaljujemo po cesti desno, torej proti severu. Cesta postaja vedno slabša, Kasneje se prelevi v pot, čez Neškarjev graben in njegovo stransko grapo pa je pot precej razdrta. Vseeno s prehodom ni nobenih težav in na drugi strani nas kmalu pozdravi spet gorska cesta, ki ji mimo lovske koče in Koglarja sledimo vse do Suhadolnika. Od Robleka še 1 h. Povezava Roblek - Suhadolnik gre vseskozi po nekdanji tovorni poti čez Jezersko sedlo, potek in nekaj slik lahko vidite na zemljevidu spodaj.
Pot čez Kalce. Če gremo s Krvavca na Kokrsko sedlo ali obratno, ni potrebno iti prav na vrh Kalškega grebena. S Škrbine gre čez planoto Kalce markirana pot, ki se nato vzpne na greben in doseže točko, kjer z druge strani pride gor zavarovana pot s Kokrskega sedla. Ta bližnjica nam skrajša povezavo za nekako 20 minut.
Pot čez Kalce. Če gremo s Krvavca na Kokrsko sedlo ali obratno, ni potrebno iti prav na vrh Kalškega grebena. S Škrbine gre čez planoto Kalce markirana pot, ki se nato vzpne na greben in doseže točko, kjer z druge strani pride gor zavarovana pot s Kokrskega sedla. Ta bližnjica nam skrajša povezavo za nekako 20 minut.
🚶 26. Neškarjev plaz. To je najbolj neposredni pristop od zahoda. Večina obiskovalcev naredi turo v času, ko je grapa zasnežena. Tod poteka tudi smer alpinističnega smuka (na sredi je zahteven skok, čez katerega je treba najti izpostavljeno prečnico). Izhodišče za turo je parkirišče pod Suhadolnikovo kmetijo. Po gorski cesti gremo proti J do planine Koglar in do lovske koče nad njo. Iznad nje v grapo Neškarjevega plazu in po njej ves čas do izstopa, nekako 15 min pod vrhom. Zahtevno, brezpotje, lažje poplezavanje! Podroben opis: Vladimir Habjan v Planinskem vestniku, oktober 2009.
🚶 26. Neškarjev plaz. To je najbolj neposredni pristop od zahoda. Večina obiskovalcev naredi turo v času, ko je grapa zasnežena. Tod poteka tudi smer alpinističnega smuka (na sredi je zahteven skok, čez katerega je treba najti izpostavljeno prečnico). Izhodišče za turo je parkirišče pod Suhadolnikovo kmetijo. Po gorski cesti gremo proti J do planine Koglar in do lovske koče nad njo. Iznad nje v grapo Neškarjevega plazu in po njej ves čas do izstopa, nekako 15 min pod vrhom. Zahtevno, brezpotje, lažje poplezavanje! Podroben opis: Vladimir Habjan v Planinskem vestniku, oktober 2009.
Pogled s Kalške gore proti JZ, na najvišji del grebena
Kalški greben iznad Kokrskega sedla
Planinske koče
Planinske koče
1. Cojzova koča na Kokrskem sedlu. 1793 m.
2. Dom v Kamniški Bistrici, 601 m.
3. Dom na Krvavcu, 1684 m.
1. Cojzova koča na Kokrskem sedlu. 1793 m.
2. Dom v Kamniški Bistrici, 601 m.
3. Dom na Krvavcu, 1684 m.
Kdaj na vrh?
Kdaj na vrh?
Na Kalški greben je najbolje iti poleti nekako od junija do oktobra, v času turne smuke pa od marca do maja.
Na Kalški greben je najbolje iti poleti nekako od junija do oktobra, v času turne smuke pa od marca do maja.
Sestop s Krvavca na Dolgo Njivo
Nekdanja pastirska koča na Dolgi Njivi
Page updated
Google Sites
Report abuse