Kočna, 2540 m

Predstavljam Kočno, ki je prav lepa gora. Druga najvišja v Grintovcih. Za razliko od vitkega Grintovca, njenega soseda in najvišjega vrha v skupini, je košata Kočna malo bolj nabrita. To je svet strmega, težko prehodnega skalovja, pa tudi svet divje lepote. Dom Karničarjev z Jezerskega, ki v Kočni plezajo in celo smučajo.

1. Kočna s severa, z Virnikovega Grintavca. Jezersko je že v senci, oba najvišja vrhova Kamniških Alp pa se od sonca še poslavljata.

2. Kočna od vzhoda, z Grintovca

Vzhodna stran Kočne je najmanj divja in tam je ostenje gore najnižje. Skozi Dolce pripelje na Zdolško škrbino pot, ampak od tam imamo do vrha še nekaj skalovja. En pristop na vrh gre tudi od bivaka, po levem melišču. Pot, ki gre vzdolž vzhodnega grebena na Grintovec, je na sliki slabo vidna.

3. Kočna od zahoda, s Kozjega vrha

Od zahoda na Kočno skoraj nihče ne pripleza. Po severozahodnem grebenu že kdo, zahodno ostenje pa je zelo strmo in razbito. Šele v območju jugozahodnega grebena so spet plezalni prehodi okrog druge stopnje zahtevnosti.

4. Kočna nad Povšnarjevo planino

Medtem, ko so vrhovi Grintovcev iz svetlih, triasnih kamnin, na terasi nad dolino Kokre najdemo precej starejše, paleozojske kamnine. Na lepi Povšnarjevi planini so še leta 2017 seno sušili v kopah - z zanimivim prezračevalnim sistemom.

5. Kočna s severa, z Jezerskega

Jezerjanom Kočna služi med drugim tudi kot sončna ura. Z imenom Kočna sicer označujejo tudi doline. Ta na sliki je po lepi kmetiji imenovana Makekova Kočna. Snežišče desno od vrha Kočne pa je Povnova dolina, saj je sonce nad njim ravno opoldne. Tam gre prav z vršnega grebena v Makekovo Kočno eden od alpinističnih smukov Kočne. To ni običajen turni smuk. Obvladati je treba skrajne strmine, pa še teren je treba dobro poznati. Če ga ne, se znajdeš nad navpičnimi skoki, ki jih kaže tudi slika.

6. Kočna od severovzhoda, izpod Male Babe

To je pa dokaj nenavaden pogled na Kočno. Le kje je široka, košata gospa, ki v posmeh svojemu sicer malo višjemu, grintavemu partnerju, obvladuje vso svojo okolico? Megle lezejo čez severovzhodni greben, pod katerim sta na obeh straneh globoki dolini nad Jezerskim. Vrh pa je videti kot kak strm rog, ki ga pot z Jezerskega obide po levi.

7. Mak tik pod vrhom Kočne

Čeprav je vršno skalovje Kočne videti pusto in brez življenja, takihle šopkov ne manjka. Tale je pa prav na grebenu, kjer je hudo izpostavljen mrzlim vetrovom.

Pot na vrh

Na sam vrh Kočne prideta samo dve markirani planinski poti. Ena od bivaka po južnem grebenu najprej na Kokrsko Kočno, 2520 m, nato pa po grebenu na najvišji vrh. Druga, običajna, pride na vrh z Zdolške škrbine, čez južno skalovje vzhodnega grebena. Ampak tudi na tej poti je eno malo bolj zabavno mesto. Splaziti se je treba pod slikovitimi trebuhi in marsikdo tam nahrbtnik poriva pred seboj.

8. Vzhodni greben Kočne z Grintovca

9. Na poti na Kočno, leta 1972 <-- Foto: Jasmina -->

10. Nek velikan je pozabil čevelj

Pod trebuhom se sevada da iti tudi bolj elegantno, kot pa to dela mladenič na sliki. Tudi z nahrbtnikom na rami, treba je le zlezti bolj po zunanji strani. Je pa prehod pod trebuhi gotovo povzročil veliko preglavic nekemu velikanu. Tako ga je "sezulo", da je nazadnje tam pozabil še svoj čevelj.

Za konec pa še zemljevid z lokacijami prvih šestih slik te predstavitve:

1. Virnikov Grintavec

2. Grintovec, 2558 m

3. Kozji vrh

4. Povšnarjeva planina

5. Jezersko

6. Mala Baba

Ostale slike ilustrirajo pot na vrh. Vzhodni greben je slikan z bližnjega Grintovca, dve sliki sta s prehoda pod trebuhi, ena pa s cvetjem tik pod vrhom.