Mordele

4

Mordele so trije griči v zaledju Poreča, na katere zaide le redko kateri turist. Če prihajaš gor zaradi narave ali razgleda, je to lepo, a priti je treba v pravem času, sicer utegne biti izlet kaj dolgočasen. Če pa prideš na te skrivnostne griče z namenom refleksije o prazgodovini, pa zagotovo ne boš razočaran!

Nad polji in gozdovi pri Poreču se griči dvigujejo manj kot 100 m, zato so tudi vzponi nanje kratki in lahki. No, vseeno računajte z možnostjo brezpotja in nekaj prebijanja skozi grmovje. Griči so zgrajeni iz krednega apnenca in zlasti pri vrhu je ta naložen v nekaj metrov visoke, navpične terase, ki so bile v prazgodovini kot nalašč za učinkovito obrambo. Ob pravilnosti teh sten in ploščadi pa nam je takoj tudi jasno, da so bile umetno obklesane.

Na gričih so bile izvedene samo začetne arheološke raziskave, zato podrobnosti o življenju na njih niso znane. Za zdaj velja, da najstarejše ostaline pripadajo megalitski kulturi srednje bronaste dobe. Gre za obdobje, ko so se ljudje v Istri naselili na prva utrjena gradišča, kar pomeni starost več kot 3500 let, torej takrat, ko je na griču Monkodonja blizu Rovinja  tudi bilo veliko utrjeno naselje, že pravo mestece.

Naši trije griči imajo skupno ime Mordele, a južna dva imata še svoji imeni. Najvišji je Veliki Sveti Anđel, srednji, najnižji od vseh, pa je Mali Sveti Anđel. Zlasti slednji s svojim megalitskim krogom vzbuja veliko zanimanje in domišljijo. Namembnost megalitov na njem ni znana, na severnem in južnem griču pa sta bili verjetno utrjeni naselji.

Pogled z Mordel proti Poreču, kjer je morje najbližje

Bronastodobna ljudstva so v Istri živela predvsem od poljedelstva in živinoreje, seveda tudi lova in ribolova, zaradi bližine morja pa so trgovala s tudi zelo oddaljenimi kraji. A zaradi varnosti (strah pred gusarji) njihova glavna naselja niso bila tik ob morju. Tako so tudi prebivalci Mordel na obali pri Poreču imeli le svoja pristanišča.

Njihove hiše so bile lesene, lahko pa so imele temelje v čvrstih, kamnitih tleh. V zidanih, delno lesenih hišah so prebivali le pripadniki elit. Naselja so bila obdana z zidovi, grajenimi v suhozidni tehniki.

Ob obisku naših treh gričev se zavedajmo, da marsikaj od tega, kar bomo videli, lahko izvira tudi iz kasnejših obdobij, torej iz železne dobe, antike ali celo srednjega veka. Tudi megaliti, ki so tako značilni za bronasto dobo, so bili lahko postavljeni kasneje.

No, pa pojdimo na Mordele!

Do vznožja gričev najbolje pridemo z avtom ali s kolesom. Ko smo na obvoznici jugovzhodno od Poreča, na krožišču pri kamnolomu zavijemo proti vzhodu in peljemo do prvega odcepa kolovoza v levo. Parkiramo torej na točki 45.209376091066495, 13.623943593988216.

Sicer gremo na griče lahko tudi s severa, a tu bom opisal pristop od jugozahoda. Cesta, po kateri smo pripeljali do odcepa našega kolovoza, gre namreč naprej proti jugovzhodu, kjer so še trije arheološko zanimivi griči. To so Picugi, na katerih so našli veliko ostankov iz železne dobe, iz časa Histrov. Izleti nanje so podobni našemu izletu na Mordele.

Veliki Sveti Anđel

Po kolovozu se z asfaltne ceste torej odpravimo proti severu. Kmalu se izgubi v travi, a hodimo ves čas ob robu travnika. Ta naredi ovinek v desno (proti vzhodu), v tistem kotu gremo že lahko tudi gor v breg (brezpotje). Če še malo nadaljujemo proti severu, pa kmalu naletimo na odcep dobre steze v desno.

Po stezi gremo v breg proti vzhodu, mimo majhnega kala z vodo, nato pa steza kmalu zavije v desno, proti jugu. Pridemo iz gozda, po lepi, verjetno že umetno izravnani terasi obidemo vrh, nato pa steza zavije levo in čez nekaj skalnatih pragov kmalu doseže vršno planoto. Smo pri nedokončanem sarkofagu, za katerega ni podatkov iz katerega obdobja je.

Vršna planota je lep, zelo zanimiv kraj. Na vse strani prepada s kratkimi, strmimi stenami, zato je bila zelo dobro zavarovana. Razgled na okolico je odličen, na morski gladini so prebivalci lahko videli vsako plovilo. Malo levo od vstopne točke vidimo temelje stare cerkvice Sveti Anđel. Starokrščanska cerkvica je bila zgrajena že okrog leta 550, opuščena pa je bila v 17. stoletju. Sicer pa so na vršni planoti našli še ostanke utrjene prazgodovinske naselbine.

Mordele, pogled na Mali Sveti Anđel s severa

Mali Sveti Anđel

Greben z Velikega na Mali Sveti Anđel se spusti zelo nizko, zato je najbolje, da se z Velikega spustimo po poti, po kateri smo prišli. Malo nad kalom, na izrazitem ovinku, pa v goščavi poiščemo šibko stezico in po njej nadaljujemo proti severu. Gozd se kmalu začne redčiti in čez trave se približamo skalnatim pragovom, na vrhu katerih je megalitski krog. Veliki kamni, težki 2-3 tone so razporejeni v več pravilnih, koncentričnih krogov, ki samo na severu, v smereh, kjer sonce nikoli ne vzide, niso sklenjeni. Iz teh dejstev izvirajo domneve o kultnem kraju, svetišču oziroma o astronomski opazovalnici. Edini megalitski krog v Istri pravzaprav ne potrebuje kakih prav pompoznih ali okultnih razlag. Poljedelsko ljudstvo pač ni imelo drugega koledarja, kot sonce, po katerem so se ravnali pri svojih odločitvah. Bi pa bilo zanimivo ugotoviti kako je bil prvotni krog videti, saj se je precej kamnov, ki so bili nemara položeni na vrh teh, ki stojijo danes, v tisočletjih zvalilo po bregu.

Severni vrh Mordel

Nazadnje pa se povzpnimo še na severni, najbolj odmaknjeni vrh (če seveda nismo prišli na Mordele s ceste, ki jih obide po severni strani). Dobre poti do tja sicer ni, ujamemo ostanke stezic, sicer pa je tudi hoja po brezpotju prav lahka in prijetna. Se pa držimo vzhodno, tako, da pridemo najprej do nekdanjega  kamnoloma, kjer so verjetno že v prazgodovini lomili apnenec za svoje megalite in druge gradnje. Pripadniki ezoteričnih kultov so v zadnjih letih tam postavili več kamnitih oblik, s čemer ne bi bilo nič narobe, če uporabljeno kamenje ne bi bilo del zgodovinske dediščine. Iz kamnoloma se nato povzpnemo še kakih 10 m na vrh, ki je s svojimi terasami in obklesanimi kamnitimi bloki spet zelo slikovit. Tudi tam naj bi bilo utrjeno naselje.

<--- New age oblike Prihod na vršno teraso    ^

Picugi

Ti trije griči so sicer podobni Mordelam, a gradišča na njih so bila zgrajena kakih 1000 let kasneje. Železnodobni Histri so bili naseljeni skoraj po celotni Istri, pod Picugi so arheologi odkrili tudi veliko grobišče.