Dragonja

5

Reka s tisočimi obrazi - od naraslega hudournika do usahle poletne rečice, od spomladanskega brstenja do jesenskih barv - in reka z neštetimi malimi naravnimi lepotami.

Pomlad pod velikimi klifi

Dragonja je 30 km dolga reka, v spodnjem toku gre po njej meja med Hrvaško in Slovenijo, katere porečje pa meri kar 100 km2 . Ker teče po neprepustnem flišu, ob dežju vsa voda s tega ozemlja priteče v reko, ki utegne močno narasti. A to je le eden od njenih obrazov. Večinoma teče po primorsko topla, razen na kamnitih pragih mirna in prijazna. Njen izvir je tako rekoč neznan. Pač eden od potočkov, ki se rodijo pod slemeni Šavrinskih gričev. Izliv je bolj znamenit. Tam so Sečoveljske soline, v katerih s tisočletno tradicijo pridobivajo izvrstno sol. Več o njih je na tej strani.

Narava

Najprej nekaj besed o flišu. To je kamnina, za katero so značilne plasti nekdanjih usedlin, ki so se v našem primeru v obdobju eocena odlagale v morju. Nekatere plasti so bolj čvrste, odporne na erozijo, ob Dragonji so to v glavnem peščenjaki in deloma apnenci. Druge plasti pa so mehkejše in kaj hitro razpadajo, kot na primer glinavec, laporovec. Flišne stene ob Dragonji so izredno slikovite. Spodaj na levi vidimo visoko steno z lepo izraženimi flišnimi plastmi, na desni pa menjavanje plasti bolj od blizu.

Dolina Dragonje pa je bogata tudi z rastlinskimi in živalskimi vrstami. Ker se ljudje vsaj v zgornjem delu iz doline umikajo, pokrajino ob reki počasi spet nazaj jemlje divjina. Ponekod še imaš občutek, kakor da bi se sprehajal po parku, drugje pa je goščava že tako prepredena s trnjem, da se skoznjo lahko prebijemo samo s skrajnimi napori. Saj, če ne bi bilo tako, bi pa v teh časih ob reki srečevali več nelegalnih beguncev.

Favno-flora, polžek iz mahu

Kje je vrtnar?

Ali cipresa kaže na nekdanjo prisotnost ljudi?

Zgodovina

Dolina Dragonje je bila v preteklosti precej pomembnejša, kot pa je danes. Bila je bolj obdelana, ob reki in njenih pritokih je delovalo na desetine mlinov, v bregu proti Topolovcu je bilo naselje s cerkvico sv. Hieronima in naprej proti vzhodu je šla pomembna trgovska pot, ki sta jo stražila dva stolpa. Stari Rimljani so pridobivali sol in v ustju Dragonje so pogoji za solinarstvo najboljši. Vasi na okoliških gričih so bile povezane s kolovozi, ti pa so povsod segali tudi v dolino. Danes pa se svet ob obeh bregovih hitro zarašča.

Že v kameni dobi in v zgodnji bronasti dobi je bila obljudena jama Cingarela, tik nad dolino Dragonje


Po dolini navzgor

Razvaline mlina, figovec in ciprese


Spomin na davne čase -->

Naše spoznavanje Dragonje seveda lahko začnemo v Sečoveljskih solinah, a o njih govori druga stran. Zato tu nadaljujmo od mejnega prehoda Dragonja ob reki navzgor, proti vzhodu. Tam je dolina še dokaj lepo obdelana, predvsem z vinogradi in sadovnjaki. Nad severnim bregom pa iz rodovitnega fliša raste lepa, apnenčasta stena s previsnimi spodmoli. Ta osamelec je znamenit po svoji flori in je zaradi hitrega dostopa tudi prav primeren za kratek izlet. Malo gremo okrog stene, malo pa po vrhu in dobimo luštno krožno turo.


Mak pod spodmoli Stene ob Dragonji -->

Naprej gre ob Dragonji makadamska cesta, s katere se proti severu cepijo strme cestice v slikovite vasi na gričih: v Krkavče, Puče, Koštabono in druge. Vsaka od njih je s svojo starodavno arhitekturo in izročilom vredna obiska.

Mi pa peljimo ob reki naprej, do Škrlin, kraja blizu sotočja potoka Pinjevca in Dragonje. Tam gre čez reko kamnit most, cesta ob Dragonji pa se nepreklicno konča. Škrline so za nas izhodišče izletov ob Dragonji navzgor, za druge pa zgolj priljubljena izletniška točka.


Kodarinov mlin pod Škrlinami -->

Sedaj pa v najlepše predele ob reki! Na sami Dragonji ni nobenih slapov, na številnih potokih, ki se stekajo vanjo, pa jih je cela vrsta. Izredno lepi so, visoki, vodnati pa - kakor kdaj. A tu jih bomo pustili ob strani in se osredotočili samo na Dragonjo.

S Škrlin bi malce še lahko nadaljevali po kolovozu, a tako najlepših predelov sploh ne bi videli. Zato preprosto zabredimo v vodo, najbolje, da v coklah in s pohodnimi palicami. Na bregovih nas spremljajo travniki, lepa drevesa, brinovi grmički, v strugi je večkrat polno rož. Kmalu smo pri Zmajevih črtah - nizkih, a izredno slikovitih peščenjakovih pragovih, čez katere živahno skaklja voda. Žal jih je pred leti precej razdrla povodenj, tako, da danes najlepšega, nazobčanega zmajevega grebena skoraj ni več.

"Zmajeve črte - nazobčane peščenjakove plošče, kakršne so bile nekoč

Ko bredemo naprej, se ob reki kmalu začnejo pojavljati flišne stene. Niso kaj prav veličastnega, so pa poučne. Pod njimi so lepi tolmuni, če segajo do nasprotnega brega, so tako globoki, da je včasih treba celo v goščavo.

Poglejmo si igre barv na slikah na desni in spodaj. Aprilski gozd na bregu je svežih, pomladnih barv (spodaj pa jesenskih), pa tako zaraščen, da bi se skozi trnje le težko prebijali. Raste na kak meter in pol debeli rodovitni plasti, zemlja je spodaj že povsem pomešana s kamenjem. Še bolj spodaj je siva plast tipičnega fliša. Bolj čvrsti peščenjak se izmenjuje s krhkim temno sivim glinavcem. Sam tolmun Dragonje je tu kak meter globok, reka pa teče po izprani plošči bolj čvrstega peščenjaka. Ko se bo ta vseeno začela lomiti, se bo struga postopno poglabljala, postala bo takšna, kot je na spodnjih slikah.

In že smo pri velikem okljuku Dragonje, ki je nemara največja znamenitost doline in pogosto tudi končni cilj izleta. Do tja s severa pride steza, nad južnim bregom pa se dviguje visoka, strma flišna stena (naslovna slika, slika v poglavju o flišu in slika desno zgoraj). V okljuku je travnata jasa, kakor nalašč za piknik in gotovo kdaj pohodniki tam tudi prenočijo. Reka flišno steno močno izpodjeda in situacija tam je vsako leto malo drugačna.

V nadaljevanju našega pohoda po dolini Dragonje bomo pa malo pohiteli. Saj ne, da se prizori ponavljajo. Vedno je kaj novega. Se pa naša pozornost vedno bolj usmerja tudi stran od reke, v vse smeri, ki se nam nudijo kot možnosti za izhod iz doline. Najprej, pričakujmo, da se bo dolina še precej vlekla, še sploh, ker reka pridno ovija. Vedno bolj samotno je, lepi tolmuni vabijo h kopanju, le sem in tja še opazimo kako starodavno sled civilizacije. Poti, ki so včasih tam vodile, izginjajo, zato nam bo nemara prva zanesljiva točka za orientacijo potok Pasjak, ki z leve priteče v Dragonjo.

Tura po Pasjaku je izredno lepa, a zaradi brezpotja tudi zahtevna. Šibko stezico lahko sledimo samo gor do prvega slapa. Če bi šli po potoku prav gor in pri Topolovcu ven iz doline, bi nas čakal izredno dolg povratek. Zato je Pasjak bolje narediti v svojem izletu in to tako, da se z vrha spustimo k njegovemu izlivu v Dragonjo.

Malo naprej od izliva Pasjaka je nekoč v dolino Dragonje prišlo več poti. Z leve iz Topolovca in mimo sv. Hieronima, z desne iz vasi severno od Dragonje. Če gremo še malo po reki navzgor, pridemo do nekdanje Šavove hiše, pa do izliva Vruje in nasproti nje do Zankoličevega mlina. Prav ob Vruji gor ni nobene poti, mlin pa je lepo obnovljen in tudi označen na turističnih kartah. Od njega gre kolovoz proti severu, proč od reke, v nekako 250 m višje ležečo vas Boršt. In to je najlepša tura po Dragonji: Če smo si bili pred pohodom v Borštu pripravili bicikle, je treba iti samo še tja gor, nato pa se po lepi cesti kot blisk hitro vrnemo na Škrline.

Še naprej, v zgornjem delu doline, se poante izleta prav iz Škrlin hitro razblinijo. Tam je zelo obsežno ozemlje in tiste grape, potoke v njih, slapove in vasi na slemenih si je bolje priti ogledat od zgoraj, nato pa se tja gor tudi vrniti, po možnosti zabeljeno z obiskom kakšne dobre gostilne. V zgornjem delu je Dragonja pač samo eden od številnih potočkov - enak med enakimi.



Starca - stolpa, ki sta varovala nekdanjo trgovsko pot iz Dragonje naprej v Istro -->

Nobene hlače ne bi bile dovolj kratke. Ko bredeš Dragonjo, si pač tudi moker, ...

... razen, če hlače čisto slečeš in si jih daš na nahrbtnik.

Čeprav sem rekel, da ne bom opisoval potokov Dragonje, je spodaj vseeno galerija z nekaj najlepšimi slikami slapov. Klik na sliko vam ponudi original.

Spodnji slap na Pasjaku

Pasjak, eden zgornjih slapov

Pasjak, eden zgornjih slapov

Najvišji slap na Pasjaku

Čudovite kaskade na Vruji

Slap na Vruji

Izliv Vruje v Dragonjo

Slap na Stranici je najvišji v naši Istri

Slap na Stranici

Slap na Grdem potoku

Drugi slap na Grdem potoku

Rak v potoku je jamstvo, za čisto vodo