Predgorje Dolomitov v kolenu Piave, torej južno od Belluna tvorijo dokaj blagi hribi, pokrajina pa vseeno skriva nekaj lepih presenečenj. Eno takih je kanjon Brent de l'Art, ki se nahaja razmeroma blizu ceste čez prelaz San Boldo. Brent/Brenta je v teh krajih pogost toponim in pomeni hudourni potok, vrezan v ozko strugo.

Opis soteske

Soteska je vrezana v plasti dveh vrst pretežno karbonatnih kamnin. Starejše (spodnje) so iz obdobja krede, izpred nekako 100 milijonov let. Geologi kamnino imenujejo scaglia rossa (rdeči skrilavec). Tanke plasti so se odlagale v bolj odprtem morju in sestojijo iz glinastih apnencev in laporjev. Izmenjujejo se bele in rdeče plasti, slednje vsebujejo majhne količine železovega oksida. Mlajše (zgornje) plasti pa so iz obdobja spodnjega eocena, izpred nekako 50-60 milijonov let. Imenujejo jih scaglia cinerea (pepelnati skrilavec). Izraz »pepelnati« se nanaša zgolj na sivkasti videz kamnin, ne pa na njihov izvor. Sicer jih tudi tvorijo glinasti apnenci in laporji.

Dostop

Do kanjona najlaže pridemo iz vasice Sant Antonio di Tortal, 550 m, ki se nahaja v okrožju Trichiane. Vas leži ob cesti, ki povezuje Trichiano s prelazom San Boldo in naprej kraji južno od Alp. Najbolje je parkirati kar v vasi, ozka cestica pa vodi iz nje tudi proti zahodu, proti kanjonu. Po njej se je čisto prijetno tudi sprehoditi in se s pomočjo razlagalnih tabel poučiti še o tem in onem. Cestica se konča po dobrem kilometru na majhnem parkirišču nad kanjonom.

Kmalu po parkirišcu gremo po dobri poti levo dol k potoku. Skozi gozd in čez travnike se spustimo sto metrov (10 min) in že smo na mostu, od katerega lahko vstopimo v Brent de l'Art. Že prvi metri kanjona so fantastični, kmalu pa postane ozek in njegovo dno je v celoti pod vodo. Zato se ljudje tam običajno obrnejo. Prehod kanjona menda ni preveč zahteven (če voda ni visoka), a midva sva bila pozna in brez vsakršne opreme nisva zabredla v vodo. Sicer pa je na spletu mogoče prebrati, da so za soteskanje priporočljivi trije odseki kanjona.

Vhod v Brent de l'Art seveda lahko obiščemo v vseh letnih časih. Zimske slike na spletu kažejo nekatere res izredne prizore. Drugo vprašanje pa je, kako zahteven je pozimi prehod celotnega kanjona. Kar pa zadeva čas dneva, je sotesko najbolje obiskati med 10:00 in 11:00 uro dopoldan. Takrat sonce vsaj malo osvetli tudi njeno notranjost.

Parkirišče: 46.040334, 12.146698