Skupina Storžiča > Skupina Srednjega vrha
Skupina Srednjega vrha
Skupina Srednjega vrha
Vzhodni del Storžičeve skupine tvori skupina manj izrazitih vrhov, ki pa kot celota naredijo kar močan vtis. To je dokaj redko obiskan svet, kjer na severnih straneh najdemo razbito skalovje, na južnih pa strma travnata pobočja in nad njimi celo manjšo planoto. Gozdiček, imenovan Zaplata, je velika naravna znamenitost.
Vzhodni del Storžičeve skupine tvori skupina manj izrazitih vrhov, ki pa kot celota naredijo kar močan vtis. To je dokaj redko obiskan svet, kjer na severnih straneh najdemo razbito skalovje, na južnih pa strma travnata pobočja in nad njimi celo manjšo planoto. Gozdiček, imenovan Zaplata, je velika naravna znamenitost.
Srednji vrh od severozahoda. Grebenski vršič na levi je Licjanovec
Vsebina poglavja
Vsebina poglavja
> Geografski oris, razgled
> Hudičev boršt
> Zgodovinski kraji (Sv. Jakob, Sv. Nikolaj nad Mačami)
> Izhodišča, koče, kdaj na vrhove 👈︎
> Ture v skupini Srednjega vrha, zemljevid 👈︎
Med Kališčem in Dolgo Njivo 👈︎
Srednji vrh in Cjanovca 👈︎
> Geografski oris, razgled
> Hudičev boršt
> Zgodovinski kraji (Sv. Jakob, Sv. Nikolaj nad Mačami)
> Izhodišča, koče, kdaj na vrhove 👈︎
> Ture v skupini Srednjega vrha, zemljevid 👈︎
Med Kališčem in Dolgo Njivo 👈︎
Srednji vrh in Cjanovca 👈︎
Geografski oris
Geografski oris
Vzhodno od Bašeljskega sedla, 1631 m, na katerem se neha ožje območje Storžiča, se najprej dviguje malo pomembni Bašeljski vrh, 1744 m. Z njega se proti jugu znižuje z ruševjem poraščen greben, ki se pod Domom na Kališču, 1535 m, bolj strmo prelomi proti dolini. Vzhodno od Bašeljskega vrha je v glavnem grebenu Mačensko sedlo, 1622 m. Z juga je lahko dostopno (čeprav šibka stezica ni markirana), pot pa se nato ne nadaljuje na prepadno severno stran. Naslednji vrh vzhodneje je Mali Grintavec, 1813 m, po katerem glavni greben zavije proti jugovzhodu. Naslednje sedlo (1715 m) v glavnem grebenu je vrh lepe doline z imenom Dolga Njiva. Nekoč je bila bolj obljudena, danes pa je na njej privatna koča. Med dolinama Suha in Dolga njiva se z Malega Grintavca proti jugu spušča skalnat in z ruševjem gosto poraščen greben Laneža (njegov spodnji del ima ime Kozjek). Nanj gre le redko kdo, na spodnji del vršnega grebena pripelje s planine Dolga njiva lovska stezica.
Vzhodno od Bašeljskega sedla, 1631 m, na katerem se neha ožje območje Storžiča, se najprej dviguje malo pomembni Bašeljski vrh, 1744 m. Z njega se proti jugu znižuje z ruševjem poraščen greben, ki se pod Domom na Kališču, 1535 m, bolj strmo prelomi proti dolini. Vzhodno od Bašeljskega vrha je v glavnem grebenu Mačensko sedlo, 1622 m. Z juga je lahko dostopno (čeprav šibka stezica ni markirana), pot pa se nato ne nadaljuje na prepadno severno stran. Naslednji vrh vzhodneje je Mali Grintavec, 1813 m, po katerem glavni greben zavije proti jugovzhodu. Naslednje sedlo (1715 m) v glavnem grebenu je vrh lepe doline z imenom Dolga Njiva. Nekoč je bila bolj obljudena, danes pa je na njej privatna koča. Med dolinama Suha in Dolga njiva se z Malega Grintavca proti jugu spušča skalnat in z ruševjem gosto poraščen greben Laneža (njegov spodnji del ima ime Kozjek). Nanj gre le redko kdo, na spodnji del vršnega grebena pripelje s planine Dolga njiva lovska stezica.
Glorija na Srednjem vrhu
Še naprej proti jugovzhodu se glavni greben dvigne na najvišjo točko, Srednji vrh, 1853 m. Prav blizu, še malo proti jugovzhodu, je Cjanovca, 1820 m, ki je pravzaprav najvišja točka pobočja, ki mu iz doline pravimo Zaplata. Še naprej proti jugovzhodu pa se glavni greben strmo spusti na sedlo, 1335 m, onkraj katerega je že Javorov vrh. Opisali ga bomo v svojem poglavju.
Še naprej proti jugovzhodu se glavni greben dvigne na najvišjo točko, Srednji vrh, 1853 m. Prav blizu, še malo proti jugovzhodu, je Cjanovca, 1820 m, ki je pravzaprav najvišja točka pobočja, ki mu iz doline pravimo Zaplata. Še naprej proti jugovzhodu pa se glavni greben strmo spusti na sedlo, 1335 m, onkraj katerega je že Javorov vrh. Opisali ga bomo v svojem poglavju.
Medtem ko je na južni strani Srednjega vrha manjša planota, pa proti severovzhodu te gore kažejo razdrapano ostenje. Prav s Srednjega vrha se spušča neizrazito rebro, ki spodaj preide v greben, ki na jugu obdaja zatrep Koritarice (Korito) in to dolino razmejuje od doline potoka Lobnice (Vobence). Tako v Koritarici, kot v Lobnici je nekaj lepih slapov, dolini pa sta zelo samotni.
Medtem ko je na južni strani Srednjega vrha manjša planota, pa proti severovzhodu te gore kažejo razdrapano ostenje. Prav s Srednjega vrha se spušča neizrazito rebro, ki spodaj preide v greben, ki na jugu obdaja zatrep Koritarice (Korito) in to dolino razmejuje od doline potoka Lobnice (Vobence). Tako v Koritarici, kot v Lobnici je nekaj lepih slapov, dolini pa sta zelo samotni.
Še naprej proti Kokri, onkraj sedla nad nekdanjo Hajniharjevo planino, se ta greben nato še enkrat dvigne v poraščeni in komaj še razgledni vrh Starca, 1426 m, še nižje pa je grebenski vršič Akle, 1380 m.
Še naprej proti Kokri, onkraj sedla nad nekdanjo Hajniharjevo planino, se ta greben nato še enkrat dvigne v poraščeni in komaj še razgledni vrh Starca, 1426 m, še nižje pa je grebenski vršič Akle, 1380 m.
Srednji vrh s Kozjega vrha
Pogled na skupino Srednjega vrha od vzhoda-jugovzhoda, od kmetije Roblek
Z juga se v skupino zajedata grapi dveh potokov. Nad Mačami je dolina Suhe, ki sicer ni kaj posebno privlačna. Po njej gredo najbolj običajni pristopi, zgornji del pa je zelo samoten (in res suh). Iznad Preddvora pa se proti severovzhodu dviguje Bistriška dolina, ki pa je tudi že sama lahko cilj izleta. V njenem spodnjem delu je manjše plezališče, višje pa postane nekoliko težje prehodna, a ponuja nekaj slikovitih mest ob potoku. Pot po dolini pa se seveda konča.
Z juga se v skupino zajedata grapi dveh potokov. Nad Mačami je dolina Suhe, ki sicer ni kaj posebno privlačna. Po njej gredo najbolj običajni pristopi, zgornji del pa je zelo samoten (in res suh). Iznad Preddvora pa se proti severovzhodu dviguje Bistriška dolina, ki pa je tudi že sama lahko cilj izleta. V njenem spodnjem delu je manjše plezališče, višje pa postane nekoliko težje prehodna, a ponuja nekaj slikovitih mest ob potoku. Pot po dolini pa se seveda konča.
Razgled
Razgled
Čeprav so vrhovi skupine Srednjega vrha nekoliko nižji, je z njih še vedno zelo lep razgled, pa celo v megli je lahko zanimivo, kot kaže slika zgoraj. Sicer pa se s teh vrhov najlepše kažejo Grintovci, pa seveda tudi Storžič na vzhodu. Z vseh vrhov v glavnem grebenu je tudi zelo lep pogled proti jugu, čez Gorenjsko.
Čeprav so vrhovi skupine Srednjega vrha nekoliko nižji, je z njih še vedno zelo lep razgled, pa celo v megli je lahko zanimivo, kot kaže slika zgoraj. Sicer pa se s teh vrhov najlepše kažejo Grintovci, pa seveda tudi Storžič na vzhodu. Z vseh vrhov v glavnem grebenu je tudi zelo lep pogled proti jugu, čez Gorenjsko.
Kočna s Srednjega vrha
Južna obzorja z Zaplate
Hudičev boršt
Hudičev boršt
Travnata južna pobočja Cjanovce se imenujejo Zaplata. Sredi njih že od daleč takoj opazimo nenavadno, pravokotno zaplato gozda. Danes je zaščitena kot naravni rezervat. V spodnjem delu gozdička je dragocen vodni vir, blizu pa tudi planinska koča, 1324 m. Obstaja pa tudi legenda o tem, kako je gozd prišel tja gor ...
Travnata južna pobočja Cjanovce se imenujejo Zaplata. Sredi njih že od daleč takoj opazimo nenavadno, pravokotno zaplato gozda. Danes je zaščitena kot naravni rezervat. V spodnjem delu gozdička je dragocen vodni vir, blizu pa tudi planinska koča, 1324 m. Obstaja pa tudi legenda o tem, kako je gozd prišel tja gor ...
V dolini sta se dva kmeta prepirala čigav bo gozd. Pričela sta se zmerjati, klicala sta Hudiča in ta se je, ne bodi len, brž prikazal. Pograbil je gozd o katerem sta se kmeta prepirala, si ga zadel na pleče in pohitel z njim čez goro. Ura je bila točno poldne. Zlobec je bil sredi strmih travnatih pobočij Cjanovce, ko je od bližnje cerkvice Sv. Jakoba zazvonil zvon. Hudič je pri priči izgubil vso moč, pustil gozd na tistem mestu in izginil. Od takrat naprej zaplato gozda pod vrhom Cjanovce imenujejo Hudičev boršt, goro pa Zaplata.
Zgodovinski kraji
Zgodovinski kraji
Sv. Jakob
Sv. Jakob
Po dolini Kokre je že od nekdaj šla pomembna tovorna pot. Blizu Preddvora, so nekoč stali kar štirje gradovi, najstarejši je bil zgrajen že v 12. stoletju. A arheološka raziskovanja kažejo na obstoj še precej starejših naselbin na sosednjih gričih. Pri Sv. Jakobu je bila najdena naselbina (refugium) iz pozne antike. Tudi cerkvica sama je stara, kar izpričuje njena delno romanska, delno gotska gradnja. Ljubka je tudi cerkvica Sv. Nikolaja nad Mačami. V pisnih virih se omenja precej pozno, v 16. stoletju, znana pa je po svojih izrednih renesančnih freskah.
Po dolini Kokre je že od nekdaj šla pomembna tovorna pot. Blizu Preddvora, so nekoč stali kar štirje gradovi, najstarejši je bil zgrajen že v 12. stoletju. A arheološka raziskovanja kažejo na obstoj še precej starejših naselbin na sosednjih gričih. Pri Sv. Jakobu je bila najdena naselbina (refugium) iz pozne antike. Tudi cerkvica sama je stara, kar izpričuje njena delno romanska, delno gotska gradnja. Ljubka je tudi cerkvica Sv. Nikolaja nad Mačami. V pisnih virih se omenja precej pozno, v 16. stoletju, znana pa je po svojih izrednih renesančnih freskah.
Ta cerkev sv. Miklavža je bila prvič omenjena v dokumentu iz leta 1156. Današnja cerkev je gotska zgradba iz poznega 14. ali zgodnjega 15. st. Znana je po poslikanem lesenem stropu ladje (iz leta 1649), kakovostnih freskah v notranjosti in freskah sv. Krištofa in Jezusovega križanja na zunanji južni steni (1467). Cerkev je bila obnovljena leta 1996.
Ta cerkev sv. Miklavža je bila prvič omenjena v dokumentu iz leta 1156. Današnja cerkev je gotska zgradba iz poznega 14. ali zgodnjega 15. st. Znana je po poslikanem lesenem stropu ladje (iz leta 1649), kakovostnih freskah v notranjosti in freskah sv. Krištofa in Jezusovega križanja na zunanji južni steni (1467). Cerkev je bila obnovljena leta 1996.