Lesinija je ena od pokrajin južnega obrobja Alp, ki nama je z Jasmino med najbolj ljubimi. Kot velikanska školjka se več kot 1.800 m dviguje nad Verono, še vedno enovita in sončna, čeprav jo režejo globoke doline - vaji. Če bi smel uporabiti samo eno besedo, bi za zgornje predele Lesinije izbral: "prostranost". Kilometri blago nagnjenega, planotastega sveta, ki je skoraj bližje nebesom, kot zemlji. Planine, posamezne pastirske hiše in poti, ki niso ograjene z lesenimi grajami, pač pa z velikimi kamnitimi ploščami. Estetski dar ljudi, ki tam živijo, je nenadkriljiv, kot da so se tja gor v dveh tisočletjih selili vsi umetniki iz Verone.
Na jugu je meja Lesinije Padska nižina, na zahodu reka Adiža, na severu pa Lesinijo od skupine Carege loči globoka Val Ronchi. Na severovzhodu pa je mejo težko potegniti. Prav do nižine med mestoma Vicenza in Schio prava Lesinija res ne seže. A značaj tistih hribov je podoben in za naše planinske namene jih bomo priključili Lesiniji. Verigo vrhov Piccole Dolomiti pa bomo dali v skupino Carege, kot je utemeljeno v geološkem orisu.
Na jugovzhodu velja omeniti še dve zanimivi skupini gričev oziroma hribov: Colli Berici in Colli Euganei. Prvo hribovje je pretežno iz apnenca in zlasti v jugovzhodnih pečinah je več zanimivih jam. Colli Euganei pa so pretežno iz vulkanskih kamnin in slovijo po toplicah, še zlasti pa po izredno bogati zgodovini (Este, Monselice itd.).