Prostorček za šotorjenje

Ko se z gorami bolj zbližaš, jih začneš obiskovati za več dni. Ne le za dolge ture, ki brez prenočevanja niso izvedljive, tudi za enodnevne ture vzameš s seboj šotorček, odideš popoldan in na gori prespiš. Tako boste razumeli, da je lep prostor za spanje pomembna zadeva.

Kje vse sva na prostem že spala v gorah! Na planinah pod zadnjimi macesni, na razglednih sedlih in grebenih, ob visokogorskih jezerih, na robu ledenikov, v 'cvetni juhi' kraških travnikov, v samotnih morskih zalivih. V živem spominu pa imam idealen prostorček za šotorjenje. Povem vam tudi, kje je - nad Rieserferner Huette, pod Hochgallom. Skušal ga bom opisati, saj slik s tiste ture na Schneebige Nock nimam.

Kakih sto metrov nad planinskim domom, na višini približno 2300m, se svet izravna. Tam je za nekajmeterskim skalnatim gričkom travnata terasa, čez katero vijuga potoček, ki nekaj metrov pod skalno stopnjo naredi še jezerce. Kdo ve kako je potoček zavil tja, saj je glavni tok vode iz ledenika Rieserferner precej odmaknjen. S skal je izreden pogled, še posebej zvečer, ko za gorami onkraj doline Raina zahaja sonce. Najlepši pa je seveda na drugi strani "petelin" Hochgall, s svojimi ledeniki in strmim skalovjem. Prav nad nami, v smeri proti Schneebige Nocku se dviguje strma skalnata glava Tristennoeckla. Ker je terasa čisto ravna, potoček okrog trave naredi velik meander in ker z zalivanjem tu očitno ni težav, je vrt poln visokogorskega cvetja. Ob robu je kamnit blok, kot nalašč za mizo, kuhanje ali posedanje na njem. Šotor boš zagotovo postavil tik ob skale. Tako bo večina vrta ostala nezasedena, zaščiten pa boš tudi pred hladnim vetrom, ki zvečer utegne zapihati čez morene. Tod mimo gre sicer stezica proti Hochgallu in Magersteinu, a planincev ni veliko in človeška prisotnost miru tega kraja kaj dosti ne bo motila.

Na tem prostorčku pod Tristennoecklom sva prespala nekega lepega poletnega dne leta 1996. Ampak lep večer je bil kratek. Pooblačilo se je in po šotoru so zaštropotale deževne kaplje. Tudi ponoči je rahlo rosilo, a naslednji dan, ko sva prišla z vrha, je sijalo toplo sonce in čeprav sva turo že opravila, se s tega lepega kraja še dolgo nisva odpravila.