Skupini Cime Carege in Monte Pasubia
Skupini Cime Carege in Monte Pasubia
Ti dve skupini sta v gorniškem smislu zelo pomembni. Njun karakter se nekoliko razlikuje, obstajajo tudi značilne razlike v geologiji. Hkrati pa se obe skupini tudi razlikujeta od sosednjih gorskih območij - Carega od Lesinije na jugu in Pasubio od planote Asiaga na severovzhodu.
Ti dve skupini sta v gorniškem smislu zelo pomembni. Njun karakter se nekoliko razlikuje, obstajajo tudi značilne razlike v geologiji. Hkrati pa se obe skupini tudi razlikujeta od sosednjih gorskih območij - Carega od Lesinije na jugu in Pasubio od planote Asiaga na severovzhodu.
Skupino Carege, še zlasti njen JV del gorniki preprosto imenujejo tudi kar Piccole Dolomiti (Mali Dolomiti). In res so njena najbolj divja območja zgrajena iz pozno triasnih dolomitv, del pa tudi in nekoliko starejših apnencev. Mlajših jurskih apnencev je le malo.
Skupino Carege, še zlasti njen JV del gorniki preprosto imenujejo tudi kar Piccole Dolomiti (Mali Dolomiti). In res so njena najbolj divja območja zgrajena iz pozno triasnih dolomitv, del pa tudi in nekoliko starejših apnencev. Mlajših jurskih apnencev je le malo.
Najvišja točka te skupine je Cima Carega, 2259 m, s te se proti severu vleče zelo dolg greben s privlačnim pohodniškim ciljem Monte Zugna, 1857 m. Proti JV je v ožjem masivu Carege še nekaj visokih vrhov, nato pa nekoliko nižja a izredno divja in slikovita skupina ostric, včasih imenovana tudi Obante. Močan greben gora, nižjih od 2000 m,a še vedno zgrajenih iz dolomita, se vleče še naprej proti jugu. Tam je priljubljen gorniški cilj Monte Zevola. Proti SV pa se greben s skupine Obante najprej spusti na Passo Campogrosso - široko sedlo, čez katerega gre lepa gorska cesta. Severno od tega sedla pa poteka še en stolpast greben. To je skupina Monte Cornetta, 1899 m. Tudi te gore so privlačni cilji najboljših plezalcih, po grebenu pa gre tudi markirana pot.
Najvišja točka te skupine je Cima Carega, 2259 m, s te se proti severu vleče zelo dolg greben s privlačnim pohodniškim ciljem Monte Zugna, 1857 m. Proti JV je v ožjem masivu Carege še nekaj visokih vrhov, nato pa nekoliko nižja a izredno divja in slikovita skupina ostric, včasih imenovana tudi Obante. Močan greben gora, nižjih od 2000 m,a še vedno zgrajenih iz dolomita, se vleče še naprej proti jugu. Tam je priljubljen gorniški cilj Monte Zevola. Proti SV pa se greben s skupine Obante najprej spusti na Passo Campogrosso - široko sedlo, čez katerega gre lepa gorska cesta. Severno od tega sedla pa poteka še en stolpast greben. To je skupina Monte Cornetta, 1899 m. Tudi te gore so privlačni cilji najboljših plezalcih, po grebenu pa gre tudi markirana pot.
Skupini Carege in Pasubia loči cestni prelaz Pian delle Fugazze, 1163. Cesta čezenj povezuje mesta v Padski nižini severno od Vicenze (Scio, Thiene) z dolino Adiže, ki jo rečica Leno di Vallarsa doseže v Roveretu. Če so pred Vicenzo, je ta prelaz torej dobra bližnjica proti Bolzanu.
Skupini Carege in Pasubia loči cestni prelaz Pian delle Fugazze, 1163. Cesta čezenj povezuje mesta v Padski nižini severno od Vicenze (Scio, Thiene) z dolino Adiže, ki jo rečica Leno di Vallarsa doseže v Roveretu. Če so pred Vicenzo, je ta prelaz torej dobra bližnjica proti Bolzanu.
Skupina Monte Pasubia pa je precej večja od Carege. Ima precej planotast značaj. Sam vrh Pasubia (Cima Palon) doseže višino 2232 m. Z nje gredo dolgi grebeni na vse strani, zelo veliko je tudi markiranih poti. Nekaj je tudi visokih, za plezalce privlačnih sten. Na velikem območju zlasti severno od najvišjega vrha pa so tudi mlajše, jurske kamnine in tam je gorstvo bolj blagih oblik. Je pa skupina Pasubia znana še po eni, mnogo bolj tragični značilnosti. Med I. svetovno vojno je prav čez najvišje vrhove osrednjega dela šla fronta in tam je bilo mrtvih prav toliko kot na drugih kritičnih odsekih alpske fronte.
Skupina Monte Pasubia pa je precej večja od Carege. Ima precej planotast značaj. Sam vrh Pasubia (Cima Palon) doseže višino 2232 m. Z nje gredo dolgi grebeni na vse strani, zelo veliko je tudi markiranih poti. Nekaj je tudi visokih, za plezalce privlačnih sten. Na velikem območju zlasti severno od najvišjega vrha pa so tudi mlajše, jurske kamnine in tam je gorstvo bolj blagih oblik. Je pa skupina Pasubia znana še po eni, mnogo bolj tragični značilnosti. Med I. svetovno vojno je prav čez najvišje vrhove osrednjega dela šla fronta in tam je bilo mrtvih prav toliko kot na drugih kritičnih odsekih alpske fronte.
Poleg najvišjih vrhov obeh gorskih skupin podrobneje opisujem še dva precej nižja vrhova na skrajnem SV skupine Pasubia. Spitz Tonezza in Monte Cimone se dvigujeta nad Val d'Astico, sta lepa razglednika in tudi znana po dogodkih iz I. svetovne vojne.
Poleg najvišjih vrhov obeh gorskih skupin podrobneje opisujem še dva precej nižja vrhova na skrajnem SV skupine Pasubia. Spitz Tonezza in Monte Cimone se dvigujeta nad Val d'Astico, sta lepa razglednika in tudi znana po dogodkih iz I. svetovne vojne.
Podrobneje opisani so:
Podrobneje opisani so: