Skupina Storžiča > Dobrča > Južna stran Dobrče
Južna stran Dobrče
Južna stran Dobrče
Zemljevid spodaj kaže številne poti, ki z juga vodijo na Dobrčo. Pristopi v območju ceste, ki gre proti Koči na Dobrči, imajo več variant oziroma izhodišč. Vzhodneje pa gresta na Dobrčo še varianti pristopa čez Breško goro, ki pa se koči (lahko) izogneta.
Zemljevid spodaj kaže številne poti, ki z juga vodijo na Dobrčo. Pristopi v območju ceste, ki gre proti Koči na Dobrči, imajo več variant oziroma izhodišč. Vzhodneje pa gresta na Dobrčo še varianti pristopa čez Breško goro, ki pa se koči (lahko) izogneta.
🚶 1. Običajni pristop z juga, T2
🚶 1. Običajni pristop z juga, T2
Blizu Zadnje vasi se z razgledne ceste, ki čez pobočja Dobrče povezuje Tržič in Begunje, proti Koči na Dobrči, 1478 m, odcepi gorska cesta. Ta je sprva dobra in široka, šele malo pred kočo postane težje prevozna. Najbolje je parkirati nekako na 1000 m - Hibje (lahko pa že na dobrih 700 m) in nato iti po markirani pešpoti najprej do koče, od tam pa na vrh. Pot do koče je zelo obiskana, ni pa prav posebno lepa, saj gre ves čas po gozdu. Zanimivo, da se je meni že dvakrat zgodilo, da sem jo izgubil in tiščal naravnost gor v strm breg. Od koče naprej na vrh pa je pot pokrajinsko lepša.
Blizu Zadnje vasi se z razgledne ceste, ki čez pobočja Dobrče povezuje Tržič in Begunje, proti Koči na Dobrči, 1478 m, odcepi gorska cesta. Ta je sprva dobra in široka, šele malo pred kočo postane težje prevozna. Najbolje je parkirati nekako na 1000 m - Hibje (lahko pa že na dobrih 700 m) in nato iti po markirani pešpoti najprej do koče, od tam pa na vrh. Pot do koče je zelo obiskana, ni pa prav posebno lepa, saj gre ves čas po gozdu. Zanimivo, da se je meni že dvakrat zgodilo, da sem jo izgubil in tiščal naravnost gor v strm breg. Od koče naprej na vrh pa je pot pokrajinsko lepša.
> Parkirišče 1000 m – Koča na Dobrči: 🚶 1 h 20 min, T2.
> Koča na Dobrči – vrh: 🚶 20 min, T2.
> Sestop: 🚶 1 h, T2.
> Parkirišče 1000 m – Koča na Dobrči: 🚶 1 h 20 min, T2.
> Koča na Dobrči – vrh: 🚶 20 min, T2.
> Sestop: 🚶 1 h, T2.
Če parkiramo na velikem levem ovinku, gremo po cesti samo še malo naprej, potem pa se markirana pot odcepi desno v breg. Zaradi več kolovozov in vlak v spodnjem delu pozorno sledimo markacijam – pot gre daleč proti levi, ves čas v blagem vzponu čez pobočja. Višje pride spet na cesto, a jo kmalu zapusti v desno in gre v zavojih malo bolj strmo proti koči, 1478 m. Ta stoji na izjemno razglednem mestu (iz časov turških vpadov znanem po imenu Kres) in slovi po dobri in izdatni hrani.
Če parkiramo na velikem levem ovinku, gremo po cesti samo še malo naprej, potem pa se markirana pot odcepi desno v breg. Zaradi več kolovozov in vlak v spodnjem delu pozorno sledimo markacijam – pot gre daleč proti levi, ves čas v blagem vzponu čez pobočja. Višje pride spet na cesto, a jo kmalu zapusti v desno in gre v zavojih malo bolj strmo proti koči, 1478 m. Ta stoji na izjemno razglednem mestu (iz časov turških vpadov znanem po imenu Kres) in slovi po dobri in izdatni hrani.
Videti je, da naravnost čez južna pobočja (precej je travnatih strmali) proti vrhu ne gre nobena uporabna pot. Gozd je strm, travnate vesine tudi, a višino tudi po takem brezpotju hitro dobivaš.
Videti je, da naravnost čez južna pobočja (precej je travnatih strmali) proti vrhu ne gre nobena uporabna pot. Gozd je strm, travnate vesine tudi, a višino tudi po takem brezpotju hitro dobivaš.
Travnate strmali prečka lovska pot, ki se na severozahodnem koncu začne na levem ovinku ceste (nekako na 1300 m), pride do opazovalnice na robu trav, prečka travnate vesine, na drugi strani pa se spet začne spuščati.
Travnate strmali prečka lovska pot, ki se na severozahodnem koncu začne na levem ovinku ceste (nekako na 1300 m), pride do opazovalnice na robu trav, prečka travnate vesine, na drugi strani pa se spet začne spuščati.
Po lovski poti čez travnate vesine
Od Koče na Dobrči gre pot na vrh v smeri proti severovzhodu, nato proti severu. Najprej malo sestopimo v travnat dolec, na drugi strani pa se mimo vikend hišic Podgorske planine spet povzpnemo na poraščen, blago vzpenjajoč se vršni greben. Na sredi se odpre pogled proti vzhodu, nato pa nas še zadnja strmina pripelje na vrh. Ta je še vedno precej poraščen, zato je privlačno oditi še kakih 5 min naprej na Šentanski vrh, 1635 m, ki je bolj razgleden.
Od Koče na Dobrči gre pot na vrh v smeri proti severovzhodu, nato proti severu. Najprej malo sestopimo v travnat dolec, na drugi strani pa se mimo vikend hišic Podgorske planine spet povzpnemo na poraščen, blago vzpenjajoč se vršni greben. Na sredi se odpre pogled proti vzhodu, nato pa nas še zadnja strmina pripelje na vrh. Ta je še vedno precej poraščen, zato je privlačno oditi še kakih 5 min naprej na Šentanski vrh, 1635 m, ki je bolj razgleden.
Pogled izpod vrha Dobrče na Grintovce in Storžič
Na cesto na Dobrčo prihajajo iz Podgorskih vasi številne lahke, dobro markirane poti:
> Od zahoda prihaja pot iz Preske, 638 m.
> Poti iz Preske se z juga pridruži pot iz Slatne, 639 m.
> Od jugovzhoda pride na gorsko cesto pot iz Hudega grabna, 666 m.
> Tej poti se s prvega ovinka ceste nad Zadnjo vasjo pridruži bližnjica.
🚶 2. Čez Breško goro, 2 h 30 min, T2.
🚶 2. Čez Breško goro, 2 h 30 min, T2.
Breška gora je območje na JV grebenu Dobrče, kjer se združita markirana pot iz Brezij in nemarkirana pot iz Hudega grabna.
Breška gora je območje na JV grebenu Dobrče, kjer se združita markirana pot iz Brezij in nemarkirana pot iz Hudega grabna.
Markirana pot iz Brezij, 703 m, ves čas sledi jugovzhodnemu grebenu Dobrče. V Brezjah se obrne levo (proti severozahodu), nato po cca. 20 minutah vzpona strmo desno (severovzhodno), nakar kmalu doseže jugovzhodni greben Dobrče. Prišli smo na Vaško. Beseda seveda pride od »Laško« in res, tudi tu je bilo menda v pozni antiki gradišče, kamor so se pred vdirajočimi barbari zatekli romanizirani staroselci. Danes tam ni videti ničesar več, še razgled vedno bolj zakrivajo smreke, ki rastejo okrog jase s prijazno klopco. Vsaj napis na tej naj čim dlje ostane!
Markirana pot iz Brezij, 703 m, ves čas sledi jugovzhodnemu grebenu Dobrče. V Brezjah se obrne levo (proti severozahodu), nato po cca. 20 minutah vzpona strmo desno (severovzhodno), nakar kmalu doseže jugovzhodni greben Dobrče. Prišli smo na Vaško. Beseda seveda pride od »Laško« in res, tudi tu je bilo menda v pozni antiki gradišče, kamor so se pred vdirajočimi barbari zatekli romanizirani staroselci. Danes tam ni videti ničesar več, še razgled vedno bolj zakrivajo smreke, ki rastejo okrog jase s prijazno klopco. Vsaj napis na tej naj čim dlje ostane!
Nato po grebenu nadaljujemo navzgor, ves čas v smeri proti severozahodu. Pri Stari bukvi je zmajarsko vzletišče in Poldetova klopca – v spomin na znanega igralca Poldeta Bibiča. Nadaljnji vzpon nas mimo razglednega mesta pripelje na Štine, 1478 m, kjer je v gozdu skrita koča, potem pa kmalu na južni greben, po katerem gremo proti severu na vrh, tako, kot smo opisali pri vzponu na vrh od koče.
Nato po grebenu nadaljujemo navzgor, ves čas v smeri proti severozahodu. Pri Stari bukvi je zmajarsko vzletišče in Poldetova klopca – v spomin na znanega igralca Poldeta Bibiča. Nadaljnji vzpon nas mimo razglednega mesta pripelje na Štine, 1478 m, kjer je v gozdu skrita koča, potem pa kmalu na južni greben, po katerem gremo proti severu na vrh, tako, kot smo opisali pri vzponu na vrh od koče.
Nemarkirana pot iz Hudega grabna pa se začne v vasi (664 m), lahko pa nanjo pridemo tudi z markirane poti, ki gre iz vasi proti severu malo zahodneje. Nato gre skozi gozd ves čas proti severu, ko pride do spodnjega roba travnatih strmali, pa prečka v desno grapo in se po strmem grebenčku pri Breški gori pridruži poti iz Brezij (1 h 30 min do sem).
Nemarkirana pot iz Hudega grabna pa se začne v vasi (664 m), lahko pa nanjo pridemo tudi z markirane poti, ki gre iz vasi proti severu malo zahodneje. Nato gre skozi gozd ves čas proti severu, ko pride do spodnjega roba travnatih strmali, pa prečka v desno grapo in se po strmem grebenčku pri Breški gori pridruži poti iz Brezij (1 h 30 min do sem).
Podgorske vasi in Grad Glanz nad Slatno
Podgorske vasi in Grad Glanz nad Slatno
Panoramska cesta, ki povezuje Bistrico pri Tržiču in Begunje, gre skozi številne lepe vasi. Zanimivo je, da je čez tista pobočja šla cesta že v časih Starih Rimljanov, kasneje, od srednjega veka naprej, pa tovorna pot. Prav tako kot podgorske vasi, so obiska vredne še nekatere lepe, stare vasi nižje v ravnini, na primer Ljubno, Brezje, Podbrezje in druge.
Panoramska cesta, ki povezuje Bistrico pri Tržiču in Begunje, gre skozi številne lepe vasi. Zanimivo je, da je čez tista pobočja šla cesta že v časih Starih Rimljanov, kasneje, od srednjega veka naprej, pa tovorna pot. Prav tako kot podgorske vasi, so obiska vredne še nekatere lepe, stare vasi nižje v ravnini, na primer Ljubno, Brezje, Podbrezje in druge.
Sedaj, ko se že gremo malo tudi turizem, pa še k eni zanimivosti na pobočjih Dobrče. Grad nad vasjo Slatna se je imenoval tudi Novi Gutenberk (Gutenberg) in je bil naslednik Hudega gradu. Staro grajsko poslopje je bilo razširjeno in obnovljeno konec 15. st., v začetku 17. st. je bila graščina že razvalina. Grad nikoli ni bil obrambni srednjeveški grad, sprva je bil le večje podeželsko poslopje, po obnovi Lambergov, pa večji kompleks poslopij. Danes so vidne še ruševine obzidja z obrambnim stolpom, ostanki palacija in zid z ohranjenim polkrožnim portalom. Ruševine so v gozdu nad vasjo in do njih ne vodi nobena pot. Severozahodno od gradu pa je še arheološko najdišče Preska, kjer je izgleda tudi stala srednjeveška utrdba.
Sedaj, ko se že gremo malo tudi turizem, pa še k eni zanimivosti na pobočjih Dobrče. Grad nad vasjo Slatna se je imenoval tudi Novi Gutenberk (Gutenberg) in je bil naslednik Hudega gradu. Staro grajsko poslopje je bilo razširjeno in obnovljeno konec 15. st., v začetku 17. st. je bila graščina že razvalina. Grad nikoli ni bil obrambni srednjeveški grad, sprva je bil le večje podeželsko poslopje, po obnovi Lambergov, pa večji kompleks poslopij. Danes so vidne še ruševine obzidja z obrambnim stolpom, ostanki palacija in zid z ohranjenim polkrožnim portalom. Ruševine so v gozdu nad vasjo in do njih ne vodi nobena pot. Severozahodno od gradu pa je še arheološko najdišče Preska, kjer je izgleda tudi stala srednjeveška utrdba.
Kozolec pri Slatni
Ruševine gradu Glanz
🚶 3. Slap na Peračici
🚶 3. Slap na Peračici
Le pet metrov visoki slap ne bi vzbujal pozornosti, če ne bi bil to edini slovenski slap na vulkanskem tufu, to je kamnini, ki je nastala iz vulkanskega pepela. Ta je del smrekovškega vulkanizma, nastal je v oligocenu, pred približno 25 milijoni let. V okolici potoka dejansko vidimo drugačne kamnine, kot smo jih navajeni drugod po Sloveniji.
Le pet metrov visoki slap ne bi vzbujal pozornosti, če ne bi bil to edini slovenski slap na vulkanskem tufu, to je kamnini, ki je nastala iz vulkanskega pepela. Ta je del smrekovškega vulkanizma, nastal je v oligocenu, pred približno 25 milijoni let. V okolici potoka dejansko vidimo drugačne kamnine, kot smo jih navajeni drugod po Sloveniji.
Izhodišče za izlet so bodisi kar Brezje na Gorenjskem (parkiramo pri baziliki), bodisi vas Črnivec, ali pa vas Peračica. Iz zadnjih dveh vasi je dostop nekaj krajši. Iz Brezij k slapu v pol ure pripelje Pot prijateljstva, to je učna pot, ki nas pouči še o tem in onem.
Izhodišče za izlet so bodisi kar Brezje na Gorenjskem (parkiramo pri baziliki), bodisi vas Črnivec, ali pa vas Peračica. Iz zadnjih dveh vasi je dostop nekaj krajši. Iz Brezij k slapu v pol ure pripelje Pot prijateljstva, to je učna pot, ki nas pouči še o tem in onem.
