Obisk arheoloških lokacij nas včasih kar malo razočara, ali pa, ker ni kaj dosti videti in smo prepuščeni lastni domišljiji, vsaj pušča nekam mlačne. Tudi najdbe z Rifnika so shranjene v številnih muzejih, a urejevalci arheološkega parka so vseeno poskrbeli, da nam bogato dediščino čim bolj nazorno predstavijo.

Markantni stožec z rahlo prirezanim vrhom je bil naseljen vse od konca neolitika do pozne antike, ko so izgleda naselje porušila barbarska ljudstva. Kraj je arheološko dobro raziskan, številni predmeti so bili najdeni tudi v okolici. V bakreni in bronasti dobi je bil utrip naselja živahen, v železni dobi nekoliko manj. Večina današnjih "in situ" vidnih ostalin pa izvira iz pozne antike, ko so se na hrib spet zatekli romanizirani prebivalci, ki so naselje obdali z obrambnim zidom, ki ga je varovalo več stolpov. Poleg starokrščanske cerkve na vrhu hriba je na robu planote stala tudi cerkvica arijanske ločine; kot drugod so izgleda tudi tu pripadniki različnih ver (in ljudstev) sobivali v istem naselju. Cisterna za vodo je bila ena največjih v naših krajih, v njej je danes urejen lapidarij. Malo pod vrhom pa je zgrajena tudi hiša po vzoru prazgodovinskih bivališč - s slamnato streho in stenami iz vrbovega protja. V njej so panoji s strokovno razlago, ki nas pouči o vsem, kar zadeva naselje.

Ogled kraja

S parkirišča se mimo kmetije po poti odpravimo proti vzhodu, sledeč tablicam. Že za prvo njivo skrenemo po stezi v levo, proti severu. Pot nas kmalu pripelje v gozd in po kratkem vzponu smo že pri obnovljenem obzidju. Nadaljujemo proti vršni planoti, ki jo dosežemo pri arijanski cerkvi. Skupaj je 10 min hoje.

Kraj si je najbolje ogledati v smeri urinega kazalca, na primer v zaporedju: arijanska cerkev, razgledna točka na severnem robu planote, arheološka hiša z razlagalnimi tablami, vrh planote s starokrščansko cerkvijo, cisterna za vodo, južna terasa z ostanki več hiš, obzidje z ostanki obrambnih stolpov.

Parkirišče: 46.196884, 15.403372