Malo zgodovine

Grič sredi doline, preden se ta pri velikih italijanskih jezerih razširi, je kot nalašč za utrdbo. To so vedela že ljudstva v predzgodovini, prvo veliko utrdbo pa je dal nato postaviti cesar Oktavijan. Dolina reke Ticino se severneje kmalu razveja in čez Alpe so vodili številni prelazi. Danes je seveda najpomembnejši St. Gothardt.

Ko govorimo o nadzoru in strateškem pomenu kraja, je bilo seveda vedno vprašanje tudi: v katero smer. Večinoma je bila Bellinzona v posesti ljudstev z juga, najdlje plemiških rodbin iz Milana. Ti so jo, tako kot Stari Rimljani, vzdrževali in dograjevali kot obrambo pred ljudstvi s severa. V nemirnem srednjem veku pa je bila Bellinzona tudi dolgo v rokah Svetega Rimskega cesarstva, oziroma njihovih zaveznikov plemičev in škofov iz Coma, ki so v papeževih zaveznikih Milančanih imeli hude sovražnike. Bili so tudi časi, ko je bil stari Castelgrande sredi doline v lokah Viscontijev iz Milana, novi Montebello pa v rokah družine Rusca iz Coma. Kasneje so Viscontiji postopno prevladali, a 150 let za njimi so svojo posest nad celotno dolino Ticina že uveljavili Švicarji. Prometne povezave pa so z izgradnjo cest postajale vedno pomembnejše in tak razvoj je v teku še danes.

Opis mesta

Sredi doline, a še vedno vzhodno od reke je torej stari Castelgrande. Na več straneh prepadni grič je bil nekoč ves pozidan, kasneje pa so vze zgradbe, ki niso služile vojaškim namenom porušili. Tako so v vedno močneje obzidani trdnjavi lahko imeli močno vojaško posadko. Trdnjavo so z obzidjem tudi povezali s starim mestnim jedrom Bellinzone, ki se je razvilo v ozkem prehodu še vzhodneje. Tam so danes tudi vse pomembnejše zgodovinske stavbe, cerkve, lepa mestna hiša in druge upravne zgradbe.

Na griču še vzhodneje od starega mestnega jedra pa so ob koncu 13. st. zgradili prav tako močno utrjen grad Montebello. Oba gradova so stalno dograjevali in njuna današnja podoba je v glavnem iz konca 15. st. Iz tega časa je tudi tretji grad, Sasso Corbaro, ki stoji še malo jugovzhodneje in so ga po bitki pri Giornicu (kjer je 600 Švicarjev porazilo 10.000 Milančanov) zgradili vojaki Sforze v obrambo pred napredujočimi Švicarji.

Od leta 2000 so trije gradovi Bellinzone na seznamu UNESCO svetovne dediščine, na seznamu zgodovinskih vrednot Švice pa je poleg njih še devet drugih zgradb.

Ogled Bellinzone

Več javnih parkirišč je v dolini, zahodno od mesta, a pred desetimi leti smo brez težav parkirali (in kasneje tudi prespali) pri gradu Montebello (koordinate spodaj). Tako si lahko najprej ogledamo tega (ogled gradu in obzidja je bil takrat še zastonj, muzej pa seveda plačljiv), nato pa se po stopnicah spustimo v mesto. Staro mestno jedro ni veliko, tako da boste morda zbrali še voljo za vzpon na Castelgrande. Na dostopno cesto se povzpneš po eni od ulic nasproti glavne cerkve.

Parkirišče: 46.191413, 9.027861