Naše zanimanje ni več usmerjeno v ogledovanje arhitekture, pač pa v iskanje prenočišča. Hladnika se izvrstno izkažeta. Medtem ko midva nemočno capljava za njima in sodelujeva le z milimi pogledi, onadva ogovarjata vse, ki izgledajo domačini, in zvonita na hišna vrata. Vsi zagotavljajo isto - za velikonočni vikend je polna slednja turistična postelja. Sobo bi morali rezervirati že pred meseci. Ko že kaže, da bo treba prevegetirati na prostem ali v čakalnici železniške postaje, dobimo še en namig. Zanikrno naselje barak, ki se imenujejo bungalovi, je stisnjeno med visoko betonsko škarpo tunela in zidom, ki pada globoko v morje. Čeprav črnci, ki upravljajo naselbino, zagotavljajo, da je vse polno, potem le najdejo eno kočuro, kjer sta dva pograda. Našemu zadovoljstvu ni konca, saj bi bila noč na prostem zelo mrzla. Mira hiti urejati prebivališče, ostali imamo šest levih rok. Vino je pošlo, zato se zabavamo s pantomimo. Hladnika sta novinca v igri, pa jima gre zelo dobro. Marsikaj čudežno pogruntata, drugič se spet zatakne pri zelo preprostih stvareh. "No Miran, kako dela žaba?" skuša Mira pomagati nasprotni ekipi. Pa do odrešilnega "kvak", ki naj bi mu pomagal do "kvantnega preskoka", mine še kar nekaj časa. Potem napišemo še kartice in se sprehodimo do postaje.