Ziljske Alpe / Gailtal Alps

Dobrač

Ta mogočni masiv začenja Ziljske Alpe na vzhodu, tik nad Beljakom. Južna stran je skalnata in prepadna, še vedno kaže sledi velikega podora, ko je ob potresu v Ziljsko dolino zgrmel velik del gore. Ostale strani so bolj poraščene in manj strme, čeprav so ponekod še vedno prepadne. Iz Beljaka na vršno planoto pripelje cesta, markirane peš poti pa na vrh pridejo prav z vseh strani. Ob visokem telekomunikacijskem stolpu na vrhu je vedno oskrbovana planinska koča, zaradi lepih smučišč proti vzhodu in severu je Dobrač izredno popularen tudi pozimi.

Severno od Dobrača

Po severni in zahodni strani se okrog Dobrača ovija dolina potoka Weissbach (spodaj Nötschbach), v kateri leži rudarsko mesto Bad Bleiberg / Plajberk. A danes v številnih rovih rude ne kopljejo več, v glavnem so se preusmerili v turizem. Na severu to dolino zapira dolg gorski greben z vrhovi do 1500 m. Po njem gre markirana pot. V zahodnem delu tega grebena je planinsko najbolj zanimiv vrh Kobesnock, 1820 m. Še naprej proti severu pa je razsežno in planinsko nezanimivo gozdnato območje, prepredeno z gozdnimi cestami, ki se zvijajo po grapah, pobočjih in skozi redke zaselke.

Kobesnock, 1820 m

Tschekelnock / Čegla gora, 1892 m

Zahodno od cestnega prelaza Windische Höhe / Ovršje se nad Ziljsko dolino najvišji del naše verige nadaljuje proti zahodu, severno od njega pa je tudi nižje, gozdnato, za planinarjenje manj privlačno območje. Prvi od omembe vrednih vrhov je razgledni Tschekelnock / Čegla gora, katere kratki greben pa poteka proti severu.

Golz / Golec, 2004 m

Belo jezero, Weissensee

Sredi Ziljskih Alp leži eno najlepših jezer Koroške. Hribi okrog njega so sicer precej poraščeni z gozdom, a mesta z lepim pogledom na jezero se najdejo. Južno se tik nad vzhodnim delom jezera dviguje kar visoka gora Laka, 1852 m, a žal je preveč poraščena, da bi bila pomembnejši planinski cilj. Sicer pa je že samo jezero lep cilj izleta. Z avtom ga k sreči ne moremo obvoziti, ker je jezero veliko, nam pa izlet peš ali s kolesom lahko zapolni ves dan.

Goldeck, 2142 m

Sedaj pa skočimo prav na sever Ziljskih Alp, kjer se v kolenu Drave dvigujejo vrhovi skupine Latschurja. Tik nad Spittalom je turistični Goldeck, na katerega zaradi smučišč pripelje gondolska žičnica, tik pod vrh pa z vzhoda tudi dobra gorska cesta.

Latschur, 2236 m

Najvišji vrh svoje podskupinice je kopast in razmeroma lahko dostopen, malce bolj drzen se pokaže samo iz doline Drave. Turi po obeh glavnih smereh pristopa sta lepi, tista od Belega jezera je daljša od ture z Goldecka.

Jauken

Končno je povsem na zahodu Ziljskih Alp tu še zanimiva skupina petih lepih vrhov, ki vsi presegajo višino 2200 m. Ime je dobila po planini Jauken, ki leži na veliki terasi na južni strani vrhov. Ta gorska skupina je bila znana že staroselcem vsaj od železne dobe naprej, saj so prav do njenih vrhov izkopavali svinčevo, cinkovo, železovo in bakrovo rudo. Danes so rudniki opuščeni, čeprav je nekatere jame mogoče obiskati z markiranih poti, ki z vseh strani pripeljejo na goro. Od domačinov pa so na planini ostali samo še pastirji.

Od zahoda proti vzhodu se vrstijo vrhovi: Jaukenstoeckl, 2202 m, Jaukenhöhe, 2234 m, Torkofel, 2275 m, Mitterkofel, 2247 m, Spitzkofel (Dreischneid), 2227 m. V tej skupinici po grebenu ne gre markirana pot, dostopni so s planine Jauken. Zadnje tri vrhove je lepo povezati z malo bolj zahtevnim prečenjem po grebenu, med Jaukenhöhe in Torkoflom pa je greben oster in krušljiv in zahteva plezanje.

Za slovo pa še malo kiča. Na levi je prizor iz najvišjega zaselka v graju Goldberg, izhodišču vzponov na Jauken z juga (Foto: V. P.). Na desni pa je izumetničena slika skupine Jauken od severovzhoda, iz doline Drave (Foto: Michael Rubitschka).