Skupina Storžiča > Skupina Srednjega vrha > Sv. Jakob
Sveti Jakob, 964 m
Sveti Jakob, 964 m
Razgled od Sv. Jakoba
Cerkvica Sv. Jakoba stoji na uravnavi na zahodnem grebenu Potoške gore. Od nje je izreden razgled čez Gorenjsko, zato je ena od najbolj priljubljenih izletniških točk daleč naokrog.
Cerkvica Sv. Jakoba stoji na uravnavi na zahodnem grebenu Potoške gore. Od nje je izreden razgled čez Gorenjsko, zato je ena od najbolj priljubljenih izletniških točk daleč naokrog.
Po dolini Kokre je že od nekdaj šla pomembna tovorna pot. Blizu Preddvora, so nekoč stali kar štirje gradovi, najstarejši je bil zgrajen že v 12. stoletju. A arheološka raziskovanja kažejo na obstoj še precej starejših naselbin na sosednjih gričih. Pri Sv. Jakobu je bila najdena naselbina (refugium) iz pozne antike s stavbnimi ostalinami in drobnimi najdbami (nomadsko ogledalo z ušescem, odlomki steklenih posod, železna puščična ost). Na terenu so še vidni ostanki obrambnega stolpa in obzidja, pa tudi terase, kjer so na severni strani grebena stale koče.
Po dolini Kokre je že od nekdaj šla pomembna tovorna pot. Blizu Preddvora, so nekoč stali kar štirje gradovi, najstarejši je bil zgrajen že v 12. stoletju. A arheološka raziskovanja kažejo na obstoj še precej starejših naselbin na sosednjih gričih. Pri Sv. Jakobu je bila najdena naselbina (refugium) iz pozne antike s stavbnimi ostalinami in drobnimi najdbami (nomadsko ogledalo z ušescem, odlomki steklenih posod, železna puščična ost). Na terenu so še vidni ostanki obrambnega stolpa in obzidja, pa tudi terase, kjer so na severni strani grebena stale koče.
Tudi ljubka cerkvica sama je stara, kar izpričuje njena delno romanska, delno gotska gradnja. Izvira iz 15. st., poslikana je z gotskimi freskami.
Tudi ljubka cerkvica sama je stara, kar izpričuje njena delno romanska, delno gotska gradnja. Izvira iz 15. st., poslikana je z gotskimi freskami.
Sv. Jakob
Gradovi Preddvora
Gradovi Preddvora
V Preddvoru in bližnji okolici so kar štirje gradovi - pravijo, da zaradi pomembnosti kraja, ki leži ob cesti na Jezersko, pa tudi ob nekdanjih trgovskih poteh, ki so pod gorami vodile na Gorenjsko.
V Preddvoru in bližnji okolici so kar štirje gradovi - pravijo, da zaradi pomembnosti kraja, ki leži ob cesti na Jezersko, pa tudi ob nekdanjih trgovskih poteh, ki so pod gorami vodile na Gorenjsko.
Stari grad, 644 m.
Stari grad, 644 m.
Z imenom Novi grad se prvič omenja leta 1156 (vitezi iz Neuburga pa že leta 1139). Varoval je staro tovorniško pot čez Jezerski vrh na Koroško. Bil je pomembna utrdba grofov Andeških. Omenja se tudi v bojih za celjsko dediščino, ko naj bi ga razrušil Jan Vitovec (leta 1439), ponovno pa Turki leta 1473. Propadel je po vsej verjetnosti že pred velikim potresom leta 1511.
Z imenom Novi grad se prvič omenja leta 1156 (vitezi iz Neuburga pa že leta 1139). Varoval je staro tovorniško pot čez Jezerski vrh na Koroško. Bil je pomembna utrdba grofov Andeških. Omenja se tudi v bojih za celjsko dediščino, ko naj bi ga razrušil Jan Vitovec (leta 1439), ponovno pa Turki leta 1473. Propadel je po vsej verjetnosti že pred velikim potresom leta 1511.
Glavni deli gradu, ki so v terenu še danes razpoznavni, so: bivalni del ali palacij, osrednji obrambni stolp (bergfried), obzidano dvorišče z vhodnim stolpom, in obzidana cisterna. Proti jugozahodu je bil grad zavarovan s tremi obrambnimi jarki, proti severozahodu pa z večjim obrambnim jarkom in izpostavljeno utrdbo onkraj njega.
Glavni deli gradu, ki so v terenu še danes razpoznavni, so: bivalni del ali palacij, osrednji obrambni stolp (bergfried), obzidano dvorišče z vhodnim stolpom, in obzidana cisterna. Proti jugozahodu je bil grad zavarovan s tremi obrambnimi jarki, proti severozahodu pa z večjim obrambnim jarkom in izpostavljeno utrdbo onkraj njega.
Ruševine Starega gradu
Grad Turn (Novi grad), 526 m
Grad Turn (Novi grad), 526 m
V obnovljenem gradu je danes dom starejših občanov. Pri gradu raste platana, ki je na seznamu zaščitenih dreves Slovenije, izletniki pa obiskujejo tudi senčnico Josipine Turnograjske, pri kateri je tabla z razlago o življenju pesnice.
V obnovljenem gradu je danes dom starejših občanov. Pri gradu raste platana, ki je na seznamu zaščitenih dreves Slovenije, izletniki pa obiskujejo tudi senčnico Josipine Turnograjske, pri kateri je tabla z razlago o življenju pesnice.
Grad Preddvor, 476 m
Grad Preddvor, 476 m
Obnovljeni grad je danes del hotelskega kompleksa ob jezeru Črnava. V parku pri gradu raste 5 sekvoj, ki so na seznamu zaščitenih dreves Slovenije.
Obnovljeni grad je danes del hotelskega kompleksa ob jezeru Črnava. V parku pri gradu raste 5 sekvoj, ki so na seznamu zaščitenih dreves Slovenije.
Graščina Preddvor, 479 m
Graščina Preddvor, 479 m
Ta pa stoji sredi vasi in upati je, da bo po končani obnovi dobila svojo polno namembnost.
Ta pa stoji sredi vasi in upati je, da bo po končani obnovi dobila svojo polno namembnost.
Dostopi
Dostopi
Ker območje ni zaščiteno (pa tudi sicer se na te stvari nihče ne ozira), domačini s cestami, kolovozi in vlakami rijejo proti Sv. Jakobu z vseh strani. Že bežen pogled na zemljevid kaže kako je degradirana južna stran grebena. Ceste so sicer zaprte za javni promet, gre pa tja gor marsikdo s kolesom, zavzeti gorski kolesarji pa še kam višje. Ti imajo tudi svojo progo za spust z Jakoba. Pri cerkvici stoji tudi Planinska koča na Sv. Jakobu in še Planinski dom pri Franciju. Na tem mestu omenimo samo dve izhodišči za vzpone k Sv. Jakobu (bolj proti vzhodu jih je še nekaj):
Ker območje ni zaščiteno (pa tudi sicer se na te stvari nihče ne ozira), domačini s cestami, kolovozi in vlakami rijejo proti Sv. Jakobu z vseh strani. Že bežen pogled na zemljevid kaže kako je degradirana južna stran grebena. Ceste so sicer zaprte za javni promet, gre pa tja gor marsikdo s kolesom, zavzeti gorski kolesarji pa še kam višje. Ti imajo tudi svojo progo za spust z Jakoba. Pri cerkvici stoji tudi Planinska koča na Sv. Jakobu in še Planinski dom pri Franciju. Na tem mestu omenimo samo dve izhodišči za vzpone k Sv. Jakobu (bolj proti vzhodu jih je še nekaj):
> Parkirišče 509 m, pri mostu čez Bistrico (spoznali smo ga že pri opisu te doline),
> Parkirišče 582 m, za Gradom Turn.
> Parkirišče 509 m, pri mostu čez Bistrico (spoznali smo ga že pri opisu te doline),
> Parkirišče 582 m, za Gradom Turn.
Poti k Sv. Jakobu
Poti k Sv. Jakobu
Od juga oziroma jugozahoda je poti zelo veliko, na mojem online zemljevidu niso vse vrisane kot markirane. Markacije sledijo tudi cestam in kolovozom. Sicer pa je OSM zemljevid natančen in zanesljiv in lahko se zanesemo tudi na vrisane nemarkirane poti.
Od juga oziroma jugozahoda je poti zelo veliko, na mojem online zemljevidu niso vse vrisane kot markirane. Markacije sledijo tudi cestam in kolovozom. Sicer pa je OSM zemljevid natančen in zanesljiv in lahko se zanesemo tudi na vrisane nemarkirane poti.
S parkirišča za Gradom Turn gremo po markirani poti po dolini proti SV, a že na prvem razcepu skrenemo levo in sledimo poti na bližnji, poraščeni grič. Vstop med razvaline je z juga, po stezah pa jih lahko raziščemo po svojih željah.
S parkirišča za Gradom Turn gremo po markirani poti po dolini proti SV, a že na prvem razcepu skrenemo levo in sledimo poti na bližnji, poraščeni grič. Vstop med razvaline je z juga, po stezah pa jih lahko raziščemo po svojih željah.
To je samo ena, najkrajša od markiranih poti. S parkirišča za Gradom Turn gremo vseskozi proti SV, sprva po široki, gozdnati dolini, nato večkrat prečkamo ceste in kolovoze. Če bomo skrenili preveč desno, se bomo znašli na markiranih odsekih po cesti (naleteli bomo tudi na Jakobovo pot), markacije gredo tudi še bolj naokrog, vzhodneje od ceste. Juhantova pot pa gre proti koncu naravnost navzgor, k Domu pri Franciju.
To je samo ena, najkrajša od markiranih poti. S parkirišča za Gradom Turn gremo vseskozi proti SV, sprva po široki, gozdnati dolini, nato večkrat prečkamo ceste in kolovoze. Če bomo skrenili preveč desno, se bomo znašli na markiranih odsekih po cesti (naleteli bomo tudi na Jakobovo pot), markacije gredo tudi še bolj naokrog, vzhodneje od ceste. Juhantova pot pa gre proti koncu naravnost navzgor, k Domu pri Franciju.
Na Juhantovo pot lahko po kolovozih in bližnjicah pridemo tudi od zahoda, s parkirišča pri Bistrici.
Na Juhantovo pot lahko po kolovozih in bližnjicah pridemo tudi od zahoda, s parkirišča pri Bistrici.
To je zelo lepa, za eno stopnjo bolj zahtevna pot od običajne. Ker ni markirana, je potrebno malo pozornosti pri orientaciji. Izhodišče je pri mostu čez Bistrico, a od njega nadaljujemo po kolovozu po vzhodnem (orografsko levem) bregu. Mimo strelišča nadaljujemo še do konca naslednjega travnika, pred prvimi skalami pa skrenemo ostro desno, na zaraščen kolovoz. Že po nekaj metrih ga zapustimo v levo, proti severu. Ker se zahodni greben Sv. Jakoba konča s strmim skalovjem, moramo nanj priti od strani, z juga. Po kratkem prečkanju pobočja ga dosežemo in pot zavije po njem desno, proti vzhodu. Vseskozi je strma, bolj slabo uhojena, a z lahkoto ji sledimo. Z nje se več stezic odcepi v desno, a vse pustimo vnemar in sledimo grebenu, kakor se pač pot izogiba strmim pečinam. Tudi stezice v levo pustimo vnemar. Pri nekako 800 m se pot še bolj strmo vzpne proti levi, odpre se lep pogled na Zaplato, nato pa po grebenu dosežemo razgledišče z imenom K2, 867 m. Z njega nekaj metrov sestopimo, steza se še enkrat zažene v strm breg in izstopi pri prijaznem znamenju, ki tistim, ki so čez strmine prišli gor, najbrž pomeni, da so rešeni težav, tistim, ki gredo dol, pa daje upanje v srečo. Sledi samo še položno nadaljevanje po gozdnatem grebenu do Francijeve koče in naprej do cerkvice.
To je zelo lepa, za eno stopnjo bolj zahtevna pot od običajne. Ker ni markirana, je potrebno malo pozornosti pri orientaciji. Izhodišče je pri mostu čez Bistrico, a od njega nadaljujemo po kolovozu po vzhodnem (orografsko levem) bregu. Mimo strelišča nadaljujemo še do konca naslednjega travnika, pred prvimi skalami pa skrenemo ostro desno, na zaraščen kolovoz. Že po nekaj metrih ga zapustimo v levo, proti severu. Ker se zahodni greben Sv. Jakoba konča s strmim skalovjem, moramo nanj priti od strani, z juga. Po kratkem prečkanju pobočja ga dosežemo in pot zavije po njem desno, proti vzhodu. Vseskozi je strma, bolj slabo uhojena, a z lahkoto ji sledimo. Z nje se več stezic odcepi v desno, a vse pustimo vnemar in sledimo grebenu, kakor se pač pot izogiba strmim pečinam. Tudi stezice v levo pustimo vnemar. Pri nekako 800 m se pot še bolj strmo vzpne proti levi, odpre se lep pogled na Zaplato, nato pa po grebenu dosežemo razgledišče z imenom K2, 867 m. Z njega nekaj metrov sestopimo, steza se še enkrat zažene v strm breg in izstopi pri prijaznem znamenju, ki tistim, ki so čez strmine prišli gor, najbrž pomeni, da so rešeni težav, tistim, ki gredo dol, pa daje upanje v srečo. Sledi samo še položno nadaljevanje po gozdnatem grebenu do Francijeve koče in naprej do cerkvice.
Zaplata izpod razgledišča K2
Znamenje pod vrhom poti
To je varianta sestopa k mostu čez Bistrico, ki jo lahko kombiniramo z vzponom po zahodnem grebenu. Za vzpon pa ta pot ni kaj prida privlačna. Uporablja nekdanjo gozdno cesto, ki je danes precej uničena, a za hojo (ne pa tudi za gorsko kolo) povsem primerna in lahka . Verjetno se na dobrih 855 m konča.
To je varianta sestopa k mostu čez Bistrico, ki jo lahko kombiniramo z vzponom po zahodnem grebenu. Za vzpon pa ta pot ni kaj prida privlačna. Uporablja nekdanjo gozdno cesto, ki je danes precej uničena, a za hojo (ne pa tudi za gorsko kolo) povsem primerna in lahka . Verjetno se na dobrih 855 m konča.
S sedelca vzhodno od Sv. Jakoba se spustimo po Konfinski poti. A sledimo ji le nekaj minut, saj že kmalu v gozdu pod seboj opazimo gozdno cesto. Spust do tja je kratek, a brezpoten in strm. Na cesti se obrnemo desno in ji sledimo dol vse do Bistrice, nato pa se onkraj rečice rahlo povzpnemo na markirano cesto po dolini.
S sedelca vzhodno od Sv. Jakoba se spustimo po Konfinski poti. A sledimo ji le nekaj minut, saj že kmalu v gozdu pod seboj opazimo gozdno cesto. Spust do tja je kratek, a brezpoten in strm. Na cesti se obrnemo desno in ji sledimo dol vse do Bistrice, nato pa se onkraj rečice rahlo povzpnemo na markirano cesto po dolini.