Skupina Storžiča > Dobrča
Dobrča
Dobrča
Na Dobrči, pogled proti Begunjščici
Uvod
Uvod
Med dolino Drage in dolino Tržiške Bistrice se dviguje kar razsežen, a ne izrazito visok masiv Dobrče. Gora je primerna za lažje planinarjenje, gorsko kolesarjenje in pozimi tudi turno smučanje in sankanje. Ima sicer že precej sredogorski značaj, a zaradi delno neporaščenih južnih pobočij in lege tik nad Gorenjsko nudi lepe razglede. Zato je pomembna tudi v planinskem pogledu.
Med dolino Drage in dolino Tržiške Bistrice se dviguje kar razsežen, a ne izrazito visok masiv Dobrče. Gora je primerna za lažje planinarjenje, gorsko kolesarjenje in pozimi tudi turno smučanje in sankanje. Ima sicer že precej sredogorski značaj, a zaradi delno neporaščenih južnih pobočij in lege tik nad Gorenjsko nudi lepe razglede. Zato je pomembna tudi v planinskem pogledu.
Ima pa Dobrča tudi svoje divje predele. To je zlasti severni del masiva – greben Praprotnikovega vrha, Langusovega hriba in dolina med njima. Strmi in skoraj povsem neobljudeni so tudi predeli vzhodno od severnega grebena Dobrče.
Ima pa Dobrča tudi svoje divje predele. To je zlasti severni del masiva – greben Praprotnikovega vrha, Langusovega hriba in dolina med njima. Strmi in skoraj povsem neobljudeni so tudi predeli vzhodno od severnega grebena Dobrče.
Od Begunjščice (Karavanke) Dobrčo loči sedlo Prevala, 1356 m, na katerega se spušča razgiban severni greben. V tem je najbolj izrazit vrh Čisovec, 1419 m, na katerega najlaže pridemo po severozahodnem grebenu. Koča na Prevali pa je priljubljen izletniški cilj.
Od Begunjščice (Karavanke) Dobrčo loči sedlo Prevala, 1356 m, na katerega se spušča razgiban severni greben. V tem je najbolj izrazit vrh Čisovec, 1419 m, na katerega najlaže pridemo po severozahodnem grebenu. Koča na Prevali pa je priljubljen izletniški cilj.
Na vzhodu Dobrčo od Karavank razmejuje dolina Mošenika (Šentanska dolina), na jugu pa Tržiška Bistrica. Na severu je mejo z Begunjščico težje določiti. Lahko bi jo postavili v grapo potoka Begunjščica, a v tem poglavju bom k opisu te dodal še vzpetino Gradišče / Lukenjske peči.
Na vzhodu Dobrčo od Karavank razmejuje dolina Mošenika (Šentanska dolina), na jugu pa Tržiška Bistrica. Na severu je mejo z Begunjščico težje določiti. Lahko bi jo postavili v grapo potoka Begunjščica, a v tem poglavju bom k opisu te dodal še vzpetino Gradišče / Lukenjske peči.
Nazadnje pa je tu še gričevje jugozahodno od Dobrče, na obeh bregovih potoka Peračica. To ni več gorski svet, narava pa je lepa in tudi te kraje bom na kratko opisal.
Nazadnje pa je tu še gričevje jugozahodno od Dobrče, na obeh bregovih potoka Peračica. To ni več gorski svet, narava pa je lepa in tudi te kraje bom na kratko opisal.
Masiv Dobrče ima dva vrhova, ki ju loči 5 minut hoje. Jugozahodni je visok 1634 m, severovzhodni, imenovan tudi Šentanski vrh, pa 1635 m. Razgled s slednjega je lepši.
Masiv Dobrče ima dva vrhova, ki ju loči 5 minut hoje. Jugozahodni je visok 1634 m, severovzhodni, imenovan tudi Šentanski vrh, pa 1635 m. Razgled s slednjega je lepši.
Južno in vzhodno od vrha Dobrče ležijo tri velike planine: Lešanska, Breška in Bistriška planina. Do njih pripeljejo tudi gorske ceste, zaprte za javni promet. V severovzhodnih pobočjih, hitro dosegljiv iz Šentanske doline, je zanimiv Tominčev slap.
Južno in vzhodno od vrha Dobrče ležijo tri velike planine: Lešanska, Breška in Bistriška planina. Do njih pripeljejo tudi gorske ceste, zaprte za javni promet. V severovzhodnih pobočjih, hitro dosegljiv iz Šentanske doline, je zanimiv Tominčev slap.
Območja Dobrče in ture na vrh
Območja Dobrče in ture na vrh
Planinske koče
Planinske koče
V območju Smokuškega vrha in Dobrče je kar nekaj privatnih planinskih koč, Koča na Dobrči pa je tudi uradna koča PZS. Seveda pa imajo vse značaj gostiln, saj za vzpone na vrh in druge pohode niso nujno potrebne.
V območju Smokuškega vrha in Dobrče je kar nekaj privatnih planinskih koč, Koča na Dobrči pa je tudi uradna koča PZS. Seveda pa imajo vse značaj gostiln, saj za vzpone na vrh in druge pohode niso nujno potrebne.
> Koča na Dobrči, 1478 m, odprta vse leto.
> Koča na Dobrči, 1478 m, odprta vse leto.
Kdaj na vrh?
Kdaj na vrh?
Na Dobrčo gremo lahko v katerem koli letnem času. Poti so zložne in tudi v trdi zimi niso preveč zahtevne. Turni smuk je možen tudi v času, ko so višje gore težko dostopne. Pot po severnem grebenu, na Prevalo, pa je v zimskih razmerah zelo zahtevna, dolga in naporna. Prav tako druge ture, ki so tukaj v letnih razmerah ocenjene kot srednje zahtevne.
Na Dobrčo gremo lahko v katerem koli letnem času. Poti so zložne in tudi v trdi zimi niso preveč zahtevne. Turni smuk je možen tudi v času, ko so višje gore težko dostopne. Pot po severnem grebenu, na Prevalo, pa je v zimskih razmerah zelo zahtevna, dolga in naporna. Prav tako druge ture, ki so tukaj v letnih razmerah ocenjene kot srednje zahtevne.