Lahinja
4
4
Reka ima zelo lep, miren tok, ob njej pa je nanizana vrsta naravnih zanimivosti: izvir, močvirni travniki, nekaj kraških pojavov in kulturno-zgodovinskih znamenitosti.
Reka ima zelo lep, miren tok, ob njej pa je nanizana vrsta naravnih zanimivosti: izvir, močvirni travniki, nekaj kraških pojavov in kulturno-zgodovinskih znamenitosti.
Pusti Gradec
Večina naravnih znamenitosti je vezana na rečico in mokriščne travnike ob njej, nekaj pa je tudi kraških pojavov. Celotno območje je del Nature 2000. Sprehodili se bomo po Krajinskem parku Lahinja, prikazano krožno turo lahko po svoje prilagodimo.
Večina naravnih znamenitosti je vezana na rečico in mokriščne travnike ob njej, nekaj pa je tudi kraških pojavov. Celotno območje je del Nature 2000. Sprehodili se bomo po Krajinskem parku Lahinja, prikazano krožno turo lahko po svoje prilagodimo.
Ker je ogled parka krožna tura, s pohodom lahko začnemo kjerkoli, a najbolje da na zastonj parkirišču parka v Velikem Nerajcu. Blizu je tudi parkovna hiša. Nato se skozi vas usmerimo proti severovzhodu.
Ker je ogled parka krožna tura, s pohodom lahko začnemo kjerkoli, a najbolje da na zastonj parkirišču parka v Velikem Nerajcu. Blizu je tudi parkovna hiša. Nato se skozi vas usmerimo proti severovzhodu.
Pusti Gradec je čudovit kraj. Na okljuku Lahinje je že v prazgodovini stalo gradišče, arheologi so našli stvari iz bronaste dobe. Kraj je bil naseljen tudi v antiki, v srednjem veku pa je bil na okljuku utrjen grad. A od njega ni ostalo nič več. Cerkev Vseh svetnikov je iz 17. st.
Pusti Gradec je čudovit kraj. Na okljuku Lahinje je že v prazgodovini stalo gradišče, arheologi so našli stvari iz bronaste dobe. Kraj je bil naseljen tudi v antiki, v srednjem veku pa je bil na okljuku utrjen grad. A od njega ni ostalo nič več. Cerkev Vseh svetnikov je iz 17. st.
Žal pa si tega lepega kraja ne moremo ogledati. Dohod je zaprt, češ, da je zemljišče privatno, kar je nenavadno, saj gre za posvetno in sakralno dediščino vseh Slovencev.
Žal pa si tega lepega kraja ne moremo ogledati. Dohod je zaprt, češ, da je zemljišče privatno, kar je nenavadno, saj gre za posvetno in sakralno dediščino vseh Slovencev.
V bližini je še nekaj zanimivosti: Mlin in žaga venecijanka iz 20. st., onkraj Lahinje pa termalni izvir Topličica in manjša jama Pečina.
V bližini je še nekaj zanimivosti: Mlin in žaga venecijanka iz 20. st., onkraj Lahinje pa termalni izvir Topličica in manjša jama Pečina.
V nadaljevanju ogleda pot prekorači Lahinjo, nato pa gre ves čas malo nad njo, po lepem gozdu proti jugu. Čez kakih 15 minut pridemo do Vidrinega izvira, čez nadaljnjih 15 minut pa do zaselka Mala Lahinja. A ostanemo na desnem bregu Lahinje, kjer je blizu mosta izvir Pod lipo.
V nadaljevanju ogleda pot prekorači Lahinjo, nato pa gre ves čas malo nad njo, po lepem gozdu proti jugu. Čez kakih 15 minut pridemo do Vidrinega izvira, čez nadaljnjih 15 minut pa do zaselka Mala Lahinja. A ostanemo na desnem bregu Lahinje, kjer je blizu mosta izvir Pod lipo.
Nadaljevanje ogleda gre po precej bolj šibki stezici, ki sploh ni vrisana na zemljevidu parka. A nimamo kaj zgrešiti, ves čas hodimo ob rečici, območje pa je zelo močvirno. Lepi prizori si kar sledijo, še zlasti, če smo tam spomladi, ko je narava v razcvetu. Tako pridemo do glavnega izvira Lahinje, v zatrep doline, do kamor pride tudi pot iz Belčjega vrha.
Nadaljevanje ogleda gre po precej bolj šibki stezici, ki sploh ni vrisana na zemljevidu parka. A nimamo kaj zgrešiti, ves čas hodimo ob rečici, območje pa je zelo močvirno. Lepi prizori si kar sledijo, še zlasti, če smo tam spomladi, ko je narava v razcvetu. Tako pridemo do glavnega izvira Lahinje, v zatrep doline, do kamor pride tudi pot iz Belčjega vrha.
Ob Lahinji
Izvir Lahinje
Od izvira nas parkovne oznake vodijo gor v vas Belčji vrh. A ta ni kaj posebnega, zato se velja čez travnik odpraviti kar naravnost proti zahodu. Že kmalu smo na kolovozu, po katerem iz vasi spet pride parkovna pot. Malo zahodneje so Peski, ostanek nekdanjih peskokopov, kjer na krednih apnencih in dolomitih raste več vrst divjih orhidej. Od tam pot nadaljujemo do Mlake, manjšega vodnega telesa, ki je nastalo v plitvi glineni depresiji.
Od izvira nas parkovne oznake vodijo gor v vas Belčji vrh. A ta ni kaj posebnega, zato se velja čez travnik odpraviti kar naravnost proti zahodu. Že kmalu smo na kolovozu, po katerem iz vasi spet pride parkovna pot. Malo zahodneje so Peski, ostanek nekdanjih peskokopov, kjer na krednih apnencih in dolomitih raste več vrst divjih orhidej. Od tam pot nadaljujemo do Mlake, manjšega vodnega telesa, ki je nastalo v plitvi glineni depresiji.
Jama Zjot
Od Mlake velja nadaljevati še malo proti jugozahodu. Kmalu pridemo do majhnega potočka (navadno je suh), ki izginja v jami Zjot. Ta nas sicer razočara, saj je majhna, skozi vhod se komaj lahko splazimo, pred njim pa je majhen naravni most. V jami živijo zaščitene živali, med njimi posebna vrsta jamske kozice.
Od Mlake velja nadaljevati še malo proti jugozahodu. Kmalu pridemo do majhnega potočka (navadno je suh), ki izginja v jami Zjot. Ta nas sicer razočara, saj je majhna, skozi vhod se komaj lahko splazimo, pred njim pa je majhen naravni most. V jami živijo zaščitene živali, med njimi posebna vrsta jamske kozice.
Od jame Zjot se lahko vrnemo po isti poti, nato pa čez Nerajske luge nadaljujemo proti izhodišču. Na levi si lahko ogledamo še dva izvira: Stepanjec (povezan z jamo Zjot) in Krnica, ki je domačinom služil kot nepresahljiv vir pitne vode.
Od jame Zjot se lahko vrnemo po isti poti, nato pa čez Nerajske luge nadaljujemo proti izhodišču. Na levi si lahko ogledamo še dva izvira: Stepanjec (povezan z jamo Zjot) in Krnica, ki je domačinom služil kot nepresahljiv vir pitne vode.
Udornica Glušenka in njena lipa
Druga možnost pa je, da od jame Zjot nadaljujemo po brezpotju proti zahodu. Tam je sredi polj in travnikov nenavadna udorna dolina, imenuje se Glušenka. Je kar 8 m globoka, tako, da je njeno dno že skalnato, na dan pa prihaja tudi podzemna voda, ki jo ob zelo velikem deževju kdaj tudi do vrha zalije. Z dna jame raste velika lipa, vse skupaj pa je proglašeno za naravni spomenik.
Druga možnost pa je, da od jame Zjot nadaljujemo po brezpotju proti zahodu. Tam je sredi polj in travnikov nenavadna udorna dolina, imenuje se Glušenka. Je kar 8 m globoka, tako, da je njeno dno že skalnato, na dan pa prihaja tudi podzemna voda, ki jo ob zelo velikem deževju kdaj tudi do vrha zalije. Z dna jame raste velika lipa, vse skupaj pa je proglašeno za naravni spomenik.
Od Glušenke obhod parka nadaljujemo v Mali Nerajec. Pri tem kraju je zanimiv izvir Nerajčice. Od tam se na izhodišče moramo vrniti po glavni cesti.
Od Glušenke obhod parka nadaljujemo v Mali Nerajec. Pri tem kraju je zanimiv izvir Nerajčice. Od tam se na izhodišče moramo vrniti po glavni cesti.
Ko čez polje prihajamo h Glušenki, si ne bi mislili, da je skoraj polovica mogočne lipe še pod nivojem travnika.
Parkirišče: 45.50944818835828, 15.186606856699868