Cima Carega
Cima Carega
Ožja skupina Carege od V-SV, izpod prelaza Campogrosso
Cima Carega, najvišji vrh skupine, je pravo vozlišče grebenov. A pustimo vrhove severno od njega. Z najvišje točke se glavni greben najprej za kratek čas spušča proti V, na vrhu Cime Mosca pa zavije proti JV. Onkraj pomembne škrbine Bocchette dei Fondi so nato že stolpi skupine Obante.
Cima Carega, najvišji vrh skupine, je pravo vozlišče grebenov. A pustimo vrhove severno od njega. Z najvišje točke se glavni greben najprej za kratek čas spušča proti V, na vrhu Cime Mosca pa zavije proti JV. Onkraj pomembne škrbine Bocchette dei Fondi so nato že stolpi skupine Obante.
S Cime Carege pa gre proti J-JZ še pomemben vzporedni greben, po katerem s sedla Pertica na vrh čez več vzpetin pride markirana, kar zahtevna pot. Med obema grebenoma je široka visokogorska dolina, po kateri od koče Scalorbi veliko obiskovalcev pride na vrh.
S Cime Carege pa gre proti J-JZ še pomemben vzporedni greben, po katerem s sedla Pertica na vrh čez več vzpetin pride markirana, kar zahtevna pot. Med obema grebenoma je široka visokogorska dolina, po kateri od koče Scalorbi veliko obiskovalcev pride na vrh.
↑ Carega od J-JZ, s prelaza Fittanze Vrhovi J grevena z vrha Carege →
Pogled proti V, pred nami je Cima Mosca
Razgled z vrha
Razgled z vrha
Cima Carega je najvišji in s tem najpomembnejši vrh Vicentinskih Alp. Zato je z njega izreden razgled. Proti severu je pred nami najprej razsežni masiv Monte Pasubia, za njim pa vidimo vrhove nad planotami Folgaria, Lavarone in Asiago. Še naprej je skupina Lagorai s Cimo d'Asto, Dolomiti pa so že zelo oddaljeni. Na zahodu se onkraj zadnjih odrastkov Lesinije že dviguje široki Monte Baldo, severno od njgea pa vrhovi Brente in skupine Adamello-Presanella. Na jugu in jugovzhodu pod nami leži hribovje Lesinije, naprej pa Padska nižina. Precej oddaljeni so tudi že vrhovi proti vzhodu, Monte Grappa in preostali vrhovi skupine Prealpi Venete.
Cima Carega je najvišji in s tem najpomembnejši vrh Vicentinskih Alp. Zato je z njega izreden razgled. Proti severu je pred nami najprej razsežni masiv Monte Pasubia, za njim pa vidimo vrhove nad planotami Folgaria, Lavarone in Asiago. Še naprej je skupina Lagorai s Cimo d'Asto, Dolomiti pa so že zelo oddaljeni. Na zahodu se onkraj zadnjih odrastkov Lesinije že dviguje široki Monte Baldo, severno od njgea pa vrhovi Brente in skupine Adamello-Presanella. Na jugu in jugovzhodu pod nami leži hribovje Lesinije, naprej pa Padska nižina. Precej oddaljeni so tudi že vrhovi proti vzhodu, Monte Grappa in preostali vrhovi skupine Prealpi Venete.
Dostopi
Dostopi
Iz Slovenije je skupina Carege najhitreje dosegljiva po avtocesti Trst-Benetke-Milano. Pred Vicenzo skrenemo z nje in po avtocesti peljemo proti severu do izvoza za Thiene in Schio. Proti zahodu nas nato magistralna cesta skozi Schio usmeri proti Passo Pian delle Fugazze. S tega sedla zavijemo levo (proti jugu) in peljemo na Passo di Campogrosso, ki je izhodišče za pristope od V. To sedlo je poleti po ozki cesti dosegljivo tudi od jugovzhoda, iz zdraviliškega kraja Recoaro Terme. Tako lahko naredimo prijetno krožno vožnjo. Lahko pa iz Recoaro Term peljemo samo do Rif. C. Battisti, 1265 m, kjer se tudi začnejo V pristopi na Cimo Carego.
Iz Slovenije je skupina Carege najhitreje dosegljiva po avtocesti Trst-Benetke-Milano. Pred Vicenzo skrenemo z nje in po avtocesti peljemo proti severu do izvoza za Thiene in Schio. Proti zahodu nas nato magistralna cesta skozi Schio usmeri proti Passo Pian delle Fugazze. S tega sedla zavijemo levo (proti jugu) in peljemo na Passo di Campogrosso, ki je izhodišče za pristope od V. To sedlo je poleti po ozki cesti dosegljivo tudi od jugovzhoda, iz zdraviliškega kraja Recoaro Terme. Tako lahko naredimo prijetno krožno vožnjo. Lahko pa iz Recoaro Term peljemo samo do Rif. C. Battisti, 1265 m, kjer se tudi začnejo V pristopi na Cimo Carego.
Še zimski posnetek skupine Carege s prelaza Campogrosso
Pristopi z juga pomenijo zelo dolgo vožnjo in se začnejo v okolici Verone, kjer se usmerimo proti severu po Vale d'Illasi. Visokogorska cesta pripelje prav do koč Pertica in Scalorbi, a je za javni promet zaprta že pri koči Revolto.
Pristopi z juga pomenijo zelo dolgo vožnjo in se začnejo v okolici Verone, kjer se usmerimo proti severu po Vale d'Illasi. Visokogorska cesta pripelje prav do koč Pertica in Scalorbi, a je za javni promet zaprta že pri koči Revolto.
Pristopi s severa tudi pomenijo vožnjo iz Rovereta na Passo Pian delle Fugazze in naprej na Passo di Campogrosso. Za pristope od zahoda pa v dolini Adiže v kraju Ala zavijemo proti vzhodu in peljemo v Ronchi, 692 m, kjer se začnejo peš poti.
Pristopi s severa tudi pomenijo vožnjo iz Rovereta na Passo Pian delle Fugazze in naprej na Passo di Campogrosso. Za pristope od zahoda pa v dolini Adiže v kraju Ala zavijemo proti vzhodu in peljemo v Ronchi, 692 m, kjer se začnejo peš poti.
Poti na vrh - splošno
Poti na vrh - splošno
> Z juga gredo markirane poti na vrh od vseh koč. Od Rif. Pertica gre ferata.
> Z juga gredo markirane poti na vrh od vseh koč. Od Rif. Pertica gre ferata.
> Od vzhoda se od Rif. Battisti najprej povzpneš do Rif. Scalorbi, nato pa po dobrih, označenih stezah na vrh. 3 h.
> Od vzhoda se od Rif. Battisti najprej povzpneš do Rif. Scalorbi, nato pa po dobrih, označenih stezah na vrh. 3 h.
> S sedla Campogrosso se najprej povzpneš na glavni greben (na Bocchetto dei Fondi), z nje pa po lahkih stezah naprej na vrh. 3 h.
> S sedla Campogrosso se najprej povzpneš na glavni greben (na Bocchetto dei Fondi), z nje pa po lahkih stezah naprej na vrh. 3 h.
> Zahtevnejša je smer skozi Vaio dei Colori. To je strm ozebnik, ki je do poletja zapolnjen s snegom. (45° , T5, 3 h).
Druge strme grape in ozebniki v S in SV ostenju so še zahtevnejši.
> Zahtevnejša je smer skozi Vaio dei Colori. To je strm ozebnik, ki je do poletja zapolnjen s snegom. (45° , T5, 3 h).
Druge strme grape in ozebniki v S in SV ostenju so še zahtevnejši.
> Iz Camposilvana, v dolini rečice Leno, gre po široki dolini na vrh tudi pristop, ki se konča na planoti tik SZ pod glavnim vrhom. 4-5 h.
> Iz Camposilvana, v dolini rečice Leno, gre po široki dolini na vrh tudi pristop, ki se konča na planoti tik SZ pod glavnim vrhom. 4-5 h.
> Od zahoda. Iz kraja Ronchi gre na vrh pot čez Cresto Perobia, 1325 m, Palo di Cherle, 1980 m in bivak SAT Ala, 1990 m. 5 h.
> Od zahoda. Iz kraja Ronchi gre na vrh pot čez Cresto Perobia, 1325 m, Palo di Cherle, 1980 m in bivak SAT Ala, 1990 m. 5 h.
1. Cima Carega od V, čez Bocchetto dei Fondi
1. Cima Carega od V, čez Bocchetto dei Fondi
To je najlažji pristop na Carego od V-SV. Čez ostenje se vzpnemo po ne preveč zahtevni grapi, nato pa pod glavnim grebenom po vojaški stezi (police) udobno dosežemo vršni del. Oprema: dobri čevlji in pohodne palice. Na poti je nekaj lažjih mest zavarovanih z jeklenicami. Skupna ocena zahtevnosti: T3, od 1456 m na 2259 m, 3 h.
To je najlažji pristop na Carego od V-SV. Čez ostenje se vzpnemo po ne preveč zahtevni grapi, nato pa pod glavnim grebenom po vojaški stezi (police) udobno dosežemo vršni del. Oprema: dobri čevlji in pohodne palice. Na poti je nekaj lažjih mest zavarovanih z jeklenicami. Skupna ocena zahtevnosti: T3, od 1456 m na 2259 m, 3 h.
Opis. S Passo Campogrosso nas markirana pot povede čez travnike in skozi visokogorski gozd proti JZ. Najprej prečka pobočja stranskega grebena, ki se proti glavnemu dviguje s sedla. Ko doseže SV pobočja glavnega masiva, jih začne skoraj vodoravno prečkati proti desni. Tik preden bi se pot povzpela na manjšo škrbino naslednjega stranskega grebena, pridemo na razcep 1695 m, kjer moramo skreniti levo gor v breg, na pot čez Bocchetto dei Fondi (nadaljevanje gre za smer po Vaio dei Colori).
Opis. S Passo Campogrosso nas markirana pot povede čez travnike in skozi visokogorski gozd proti JZ. Najprej prečka pobočja stranskega grebena, ki se proti glavnemu dviguje s sedla. Ko doseže SV pobočja glavnega masiva, jih začne skoraj vodoravno prečkati proti desni. Tik preden bi se pot povzpela na manjšo škrbino naslednjega stranskega grebena, pridemo na razcep 1695 m, kjer moramo skreniti levo gor v breg, na pot čez Bocchetto dei Fondi (nadaljevanje gre za smer po Vaio dei Colori).
Naprej gre pot v številnih zavojih v breg, gledano navzgor se drži desne strani široke grape. Na levi strani grape so še do poletja lepa snežišča (kasneje pa melišča), ki omogočajo hiter sestop po tej smeri. Tik preden grapa doseže glavni greben, jo markirana pot prečka (maja je bilo tam še ne preveč strmo snežišče), se v zavojih po krajšem skalnatem hrbtu povzpne strmo gor in končno izstopi na škrbini.
Naprej gre pot v številnih zavojih v breg, gledano navzgor se drži desne strani široke grape. Na levi strani grape so še do poletja lepa snežišča (kasneje pa melišča), ki omogočajo hiter sestop po tej smeri. Tik preden grapa doseže glavni greben, jo markirana pot prečka (maja je bilo tam še ne preveč strmo snežišče), se v zavojih po krajšem skalnatem hrbtu povzpne strmo gor in končno izstopi na škrbini.
S škrbine nadaljuješ proti Z. Dobra pot gre po ozkih, ponekod zavarovanih policah tik pod glavnim grebenom. Kasneje pot prečka pobočja Cime Mosca in doseže škrbino, na katero izstopi smer po ozebniku Colori. Od tu (Bocchetta Mosca) na vrh Carege slediš lahkim stezam (držiš se desno), ki te pripeljejo najprej h koči (na sedlu levo tik pod vrhom) in nato na sam vrh (1 h s škrbine).
S škrbine nadaljuješ proti Z. Dobra pot gre po ozkih, ponekod zavarovanih policah tik pod glavnim grebenom. Kasneje pot prečka pobočja Cime Mosca in doseže škrbino, na katero izstopi smer po ozebniku Colori. Od tu (Bocchetta Mosca) na vrh Carege slediš lahkim stezam (držiš se desno), ki te pripeljejo najprej h koči (na sedlu levo tik pod vrhom) in nato na sam vrh (1 h s škrbine).
Pogled z Bocchette dei Fondi proti vrhu
Pogled z Bocchette dei Fondi proti sedlu Campogrosso
Ključno mesto
2. Carega po Vaio dei Colori
2. Carega po Vaio dei Colori
To je dokaj priljubljen, a zahteven dostop na Cimo Carego po strmem SV ozebniku. Smer je priporočljiva pozno spomladi, ko je ozebnik lepo zalit s snegom, ne smejo pa več groziti plazovi. Z izhodišča nas čaka najprej dolgo prečenje pobočij, nato ozebnik, končno pa le še kratek vzpon po udobnih stezah na vrh. Oprema: dobri čevlji, cepin in dereze. Vrv ni nujna, nudi pa ob pravilnem varovanju dober občutek. Skupna ocena zahtevnosti: T5 (ozebnik do 45°, 500 m), celoten vzpon od 1456 m na 2259 m, 3 h 15 min.
To je dokaj priljubljen, a zahteven dostop na Cimo Carego po strmem SV ozebniku. Smer je priporočljiva pozno spomladi, ko je ozebnik lepo zalit s snegom, ne smejo pa več groziti plazovi. Z izhodišča nas čaka najprej dolgo prečenje pobočij, nato ozebnik, končno pa le še kratek vzpon po udobnih stezah na vrh. Oprema: dobri čevlji, cepin in dereze. Vrv ni nujna, nudi pa ob pravilnem varovanju dober občutek. Skupna ocena zahtevnosti: T5 (ozebnik do 45°, 500 m), celoten vzpon od 1456 m na 2259 m, 3 h 15 min.
Opis. Kot pri turi 1 gremo do razcepa na 1695 m, s katerega nadaljujemo na škrbino in na drugi strani z nje spet skoraj 100 m dol (ne smemo iti gor po poti št. 8!). Sledi še krajše prečkanje proti Z, dokler ne pridemo v iztek široke grape, na dno ozebnika Colori. Tu se opremimo z derezami in v roke vzamemo cepin.
Opis. Kot pri turi 1 gremo do razcepa na 1695 m, s katerega nadaljujemo na škrbino in na drugi strani z nje spet skoraj 100 m dol (ne smemo iti gor po poti št. 8!). Sledi še krajše prečkanje proti Z, dokler ne pridemo v iztek široke grape, na dno ozebnika Colori. Tu se opremimo z derezami in v roke vzamemo cepin.
Ozebnik gre sprva naravnost navzgor in ni preveč strm. Po nekako 100 metrih se razcepi. Desna veja tudi seže visoko pod vrh Carege (smer je težja), a mi zavijemo v levi krak. Tudi ta ozebnik postane kmalu bolj strm in ožji, kmalu zavijemo nekoliko v desno in gremo nato spet naravnost navzgor. Strmina doseže nekako 40°.
Ozebnik gre sprva naravnost navzgor in ni preveč strm. Po nekako 100 metrih se razcepi. Desna veja tudi seže visoko pod vrh Carege (smer je težja), a mi zavijemo v levi krak. Tudi ta ozebnik postane kmalu bolj strm in ožji, kmalu zavijemo nekoliko v desno in gremo nato spet naravnost navzgor. Strmina doseže nekako 40°.
Nekako 200 metrov višje dosežemo ključno mesto smeri. Še v koncu maja je bil tam nekaj metrov visok skalnat in poledenel skok. Namesto da bi lezli čezenj ali ga skušal obiti po skalah na desni, je bolje kakih 5 m nižje poiskati na desni strani prehod, ki te kmalu »osreči« z jeklenico. Z njeno pomočjo je skok kmalu pod teboj in lahko se vrneš levo na sneg ali pa tudi nadaljuješ po skalovju desno (še nekaj varoval).
Nekako 200 metrov višje dosežemo ključno mesto smeri. Še v koncu maja je bil tam nekaj metrov visok skalnat in poledenel skok. Namesto da bi lezli čezenj ali ga skušal obiti po skalah na desni, je bolje kakih 5 m nižje poiskati na desni strani prehod, ki te kmalu »osreči« z jeklenico. Z njeno pomočjo je skok kmalu pod teboj in lahko se vrneš levo na sneg ali pa tudi nadaljuješ po skalovju desno (še nekaj varoval).
Še višje dosežeš najožje in najbolj strmo mesto ozebnika. Ko si skozenj, nad seboj že vidiš osončeni rob v glavnem grebenu (Bocchetta Mosca). Po snegu nadaljuješ kolikor visoko pač lahko, nazadnje te čaka še nekaj lahkih prehodov čez pečevje in že dosežeš škrbino.
Še višje dosežeš najožje in najbolj strmo mesto ozebnika. Ko si skozenj, nad seboj že vidiš osončeni rob v glavnem grebenu (Bocchetta Mosca). Po snegu nadaljuješ kolikor visoko pač lahko, nazadnje te čaka še nekaj lahkih prehodov čez pečevje in že dosežeš škrbino.
Nadaljevanje vzpona je enako kot pri prej opisani turi oziroma pri vseh pristopih z juga. Po dobrih poteh greš do koče in od nje v nekaj minutah na vrh.
Nadaljevanje vzpona je enako kot pri prej opisani turi oziroma pri vseh pristopih z juga. Po dobrih poteh greš do koče in od nje v nekaj minutah na vrh.
Na Passo Campogrosso se je najbolje vrniti po poti čez Bocchetto dei Fondi (tura št. 1).
Na Passo Campogrosso se je najbolje vrniti po poti čez Bocchetto dei Fondi (tura št. 1).
Prizor z vzpona po ozebniku
Izstop iz ozebnika na Bocchetto Mosca
Skupinica Cornetta, 1899 m
Skupinica Cornetta, 1899 m
Med prelazoma Pian delle Fugazze in Campogrosso se dviguje majhna, a zelo slikovita skupinica vrhov, ki je tudi del "Malih Dolomitov". Nekateri med njimi so res prave ostrice, po višini pa ne presežejo 2000 m. Na teh vršičih še nisva opravila nobenega vzpona, enkrat sva se le pozimi s smučmi povzpela s strani Recoaro Term na Passo Campogrosso. Čeprav so vrhovi v tej skupinici priljubljeni plezalski cilji, je nekaj tudi lepih planinskih poti. Menda je zlasti slikovita pot z imenom Arroccamento, ki obide skoraj vse špice grebena, povzpne pa se tudi na Monte Cornetto. Narejena je bila med I. svetovno vojno.
Med prelazoma Pian delle Fugazze in Campogrosso se dviguje majhna, a zelo slikovita skupinica vrhov, ki je tudi del "Malih Dolomitov". Nekateri med njimi so res prave ostrice, po višini pa ne presežejo 2000 m. Na teh vršičih še nisva opravila nobenega vzpona, enkrat sva se le pozimi s smučmi povzpela s strani Recoaro Term na Passo Campogrosso. Čeprav so vrhovi v tej skupinici priljubljeni plezalski cilji, je nekaj tudi lepih planinskih poti. Menda je zlasti slikovita pot z imenom Arroccamento, ki obide skoraj vse špice grebena, povzpne pa se tudi na Monte Cornetto. Narejena je bila med I. svetovno vojno.
Skupina Cornetta, stolp na desni je Baffelan
Dostopi: Poleti je cesta čez prelaz Campogrosso odprta za promet, je pa tudi priljubljena kot zahtevna kolesarska tura. Pozimi pa je očiščena le glavna cesta s Pian delle Fugazze, cesta Recoaro Terme – Campogrosso pa je steptana za zimske radosti. Iz Recoaro Term se z avtom običajno še lahko dvignemo do Rif. alla Guardia, 1136 m, od tam naprej pa na sedlo nadaljujemo peš ali s smučmi.
Dostopi: Poleti je cesta čez prelaz Campogrosso odprta za promet, je pa tudi priljubljena kot zahtevna kolesarska tura. Pozimi pa je očiščena le glavna cesta s Pian delle Fugazze, cesta Recoaro Terme – Campogrosso pa je steptana za zimske radosti. Iz Recoaro Term se z avtom običajno še lahko dvignemo do Rif. alla Guardia, 1136 m, od tam naprej pa na sedlo nadaljujemo peš ali s smučmi.
Po vzhodni strani skupinice gre gorska cestica z imenom Strada del Re. Od prelaza Pian delle Fugazze je odprta za javni promet le do planine Cornetto oziroma do velike kostnice, v kateri počivajo padli italijanski vojaki iz I. svetovne vojne. Tudi s strani prelaza Campogrosso je cesta kmalu zaprta za javni prevoz. Bodisi ta cesta ali pa glavna cesta, ki povezuje obe sedli, omogočata lepo krožno turo oziroma povratek na Pian delle Fugazze, če gremo po poti Arroccamento.
Po vzhodni strani skupinice gre gorska cestica z imenom Strada del Re. Od prelaza Pian delle Fugazze je odprta za javni promet le do planine Cornetto oziroma do velike kostnice, v kateri počivajo padli italijanski vojaki iz I. svetovne vojne. Tudi s strani prelaza Campogrosso je cesta kmalu zaprta za javni prevoz. Bodisi ta cesta ali pa glavna cesta, ki povezuje obe sedli, omogočata lepo krožno turo oziroma povratek na Pian delle Fugazze, če gremo po poti Arroccamento.
Planinske koče in bivaki
Planinske koče in bivaki
Okrog vrha Carege je kar 7 planinskih koč, na SZ pa sta še dva bivaka. Vse najdete na zemljevidu.
Okrog vrha Carege je kar 7 planinskih koč, na SZ pa sta še dva bivaka. Vse najdete na zemljevidu.