Planinsko polje
6
6
Planinsko polje je ena najlepših znamenitosti slovenskega krasa. Povsem drugačno je, če ga obiščeš takrat, ko ni visokih voda, je pa v povprečju tudi 2 meseca na leto poplavljeno in takrat ne moreš čezenj ne peš, ne s kolesom, ne z avtom. Čisto drugačno je v razcveteni pomladi in v barviti jeseni. V najbližji okolici pa je še toliko drugih znamenitosti, da nam obisk lahko vzame tudi ves dan. Pa saj je tako ali tako treba večkrat priti!
Planinsko polje je ena najlepših znamenitosti slovenskega krasa. Povsem drugačno je, če ga obiščeš takrat, ko ni visokih voda, je pa v povprečju tudi 2 meseca na leto poplavljeno in takrat ne moreš čezenj ne peš, ne s kolesom, ne z avtom. Čisto drugačno je v razcveteni pomladi in v barviti jeseni. V najbližji okolici pa je še toliko drugih znamenitosti, da nam obisk lahko vzame tudi ves dan. Pa saj je tako ali tako treba večkrat priti!
↑ Planinsko polje z Grmade poleti ... ... in jeseni, ko je poplavljeno ↓
To kraško polje, katerega jugozahodni del je zavarovan kot krajinski park, je 5 km dolgo in okrog 2,5 km široko. Leži na nadmorski višini okrog 450 m. Nanj naravnost iz veličastne Planinske jame priteče reka Unica, v Malnih pa še druge vode. Kadar je dotok vode večji, kot jo na drugi strani polja lahko odteče, vode kmalu prestopijo bregove in nastane nekaj metrov globoko jezero. Zato na Planinskem polju ni njiv. So samo travniki in rastlinje, ki ljubi mokroto.
To kraško polje, katerega jugozahodni del je zavarovan kot krajinski park, je 5 km dolgo in okrog 2,5 km široko. Leži na nadmorski višini okrog 450 m. Nanj naravnost iz veličastne Planinske jame priteče reka Unica, v Malnih pa še druge vode. Kadar je dotok vode večji, kot jo na drugi strani polja lahko odteče, vode kmalu prestopijo bregove in nastane nekaj metrov globoko jezero. Zato na Planinskem polju ni njiv. So samo travniki in rastlinje, ki ljubi mokroto.
Polje je nastalo ob idrijskem geološkem prelomu. Obrobje gradi zakraseli kredni in jurski apnenec, dno pa tudi za vodo neprepusten triasni dolomit, zaradi rednih poplav dno prekriva tenka, le nekaj metrov debela plast ilovnatih in peščenih naplavin.
Polje je nastalo ob idrijskem geološkem prelomu. Obrobje gradi zakraseli kredni in jurski apnenec, dno pa tudi za vodo neprepusten triasni dolomit, zaradi rednih poplav dno prekriva tenka, le nekaj metrov debela plast ilovnatih in peščenih naplavin.
V severnem zatrepu polja je zanimivo obiskati požiralnike (vseh naj bi bilo kar 150), nekatere od njih so ljudje pokrili z rešetkami, da jih ni zamašilo plavajoče vejevje. Po inženirju, ki je rešitev predlagal, se imenujejo Putickove štirne.
V severnem zatrepu polja je zanimivo obiskati požiralnike (vseh naj bi bilo kar 150), nekatere od njih so ljudje pokrili z rešetkami, da jih ni zamašilo plavajoče vejevje. Po inženirju, ki je rešitev predlagal, se imenujejo Putickove štirne.
Tukaj bom opisal kolesarsko potepanje, na katerem obiš-čemo številne znamenitosti blizu Planinskega polja. Ka-dar je veliko vode, ga bomo morali prilagoditi, saj bodo vse tri ceste, ki vodijo čez polje, poplavljene. Lahko pa izlet tudi podaljšamo in vanj vključimo cilje, ki so tudi omenjeni na koncu.
Tukaj bom opisal kolesarsko potepanje, na katerem obiš-čemo številne znamenitosti blizu Planinskega polja. Ka-dar je veliko vode, ga bomo morali prilagoditi, saj bodo vse tri ceste, ki vodijo čez polje, poplavljene. Lahko pa izlet tudi podaljšamo in vanj vključimo cilje, ki so tudi omenjeni na koncu.
Izlet bomo začeli pri gradu Hašperk / Haasberg, ki je avtocesti najbližje.
Izlet bomo začeli pri gradu Hašperk / Haasberg, ki je avtocesti najbližje.
Tu je seznam znamenitosti:
Tu je seznam znamenitosti:
- Dvorec in park Hošperk / Haasburg.
- Most in Unica pri Hošperku.
- Jama in občasni izvir Škratovka.
- Malni, izvir in območje starih mlinov.
- Ravbarjev stolp.
- Planinska jama.
- Planinsko polje - reka in okolica.
- Jakovica, grič in Kapela sv. Marije.
- Ponori Unice.
- Jame nad ponori Unice.
- - - - - - - - -
- Grmada in Petričev hrib.
- Unška koliševka.
Na pot
Na pot
Dvorec Haasberg / Hošperk je bil zgrajen v 17. st. in je veljal za najlepši baročni dvorec na Kranjskem. Leta 1944 so ga požgali partizani in opustošen ostaja še danes. Vanj dostop ni dovoljen, lepo pa je urejena okolica in tudi po parku za njim se velja sprehoditi. Sicer pa dvorec Haasberg ni isto kot grad Haasberg. Ta je stal na griču Stari grad, 703 m, torej kar 250 m nad Planinskim poljem. Vzpetina je bila naseljena že v železni in rimski dobi, grad pa je bil najbrž pozidan v 12. st.
Dvorec Haasberg / Hošperk je bil zgrajen v 17. st. in je veljal za najlepši baročni dvorec na Kranjskem. Leta 1944 so ga požgali partizani in opustošen ostaja še danes. Vanj dostop ni dovoljen, lepo pa je urejena okolica in tudi po parku za njim se velja sprehoditi. Sicer pa dvorec Haasberg ni isto kot grad Haasberg. Ta je stal na griču Stari grad, 703 m, torej kar 250 m nad Planinskim poljem. Vzpetina je bila naseljena že v železni in rimski dobi, grad pa je bil najbrž pozidan v 12. st.
Dvorec Hošperk / Haasberg iz parka
V okolici dvorca so zanimivi ostanki hlevov, še bolj pa most čez Unico in nabrežja te mirne rečice. Če se ne mudi, si bomo oboje ogledali ob povratku, na tem mestu si oglejmo samo sliki.
V okolici dvorca so zanimivi ostanki hlevov, še bolj pa most čez Unico in nabrežja te mirne rečice. Če se ne mudi, si bomo oboje ogledali ob povratku, na tem mestu si oglejmo samo sliki.
Škratovka
Kolesarsko turo od dvorca nadaljujemo proti zahodu. Takoj za grajsko štalo je manjše območje divjine, kjer je jama Škratovka (dolga je 50 m). V njej je občasen izvir istoimenskega potoka, ki se nižje kmalu izlije v Unico. Seveda bomo zanimivi kraj obiskali peš.
Kolesarsko turo od dvorca nadaljujemo proti zahodu. Takoj za grajsko štalo je manjše območje divjine, kjer je jama Škratovka (dolga je 50 m). V njej je občasen izvir istoimenskega potoka, ki se nižje kmalu izlije v Unico. Seveda bomo zanimivi kraj obiskali peš.
Kolesarjenje nato nadaljujemo po cestici proti Malnom. Kmalu pripeljemo do Malenščice, nato pa ob rečici peljemo navzgor do naselja (kot pove že ime, so tod delovali mlini) in še naprej do vodnatega izvira.
Kolesarjenje nato nadaljujemo po cestici proti Malnom. Kmalu pripeljemo do Malenščice, nato pa ob rečici peljemo navzgor do naselja (kot pove že ime, so tod delovali mlini) in še naprej do vodnatega izvira.
Naslednji cilj našega obiska pa je na drugi strani Unice. Zato peljemo ob levem bregu Malenščice, nato pa na razcepu naravnost do Unice in čez most ter v vas Planino. Pred sv. Rokom zavijmo levo, peljimo do glavne ceste, samo kakih 100 metrov po njej, nato pa spet levo na pot, ki vodi ob Unici navzgor. Pripeljala nas bo pod Ravbarjev stolp, seveda pa tja pripelje tudi kasnejši odcep z glavne ceste.
Naslednji cilj našega obiska pa je na drugi strani Unice. Zato peljemo ob levem bregu Malenščice, nato pa na razcepu naravnost do Unice in čez most ter v vas Planino. Pred sv. Rokom zavijmo levo, peljimo do glavne ceste, samo kakih 100 metrov po njej, nato pa spet levo na pot, ki vodi ob Unici navzgor. Pripeljala nas bo pod Ravbarjev stolp, seveda pa tja pripelje tudi kasnejši odcep z glavne ceste.
Ravbarjev stolp in vodnjak pred njim sta skoraj edina ostanka srednjeveškega Malega gradu. Stolp se imenuje po tržaškem glavarju Ravbarju, ki je tako dolgo neuspešno oblegal Erazma Predjamskega, nato pa mu ga je z zvijačo le uspelo ubiti. V obnovljenem stolpu je ohranjena gotska kapela in lep zvezdasto rebrast strop, žal pa je ogled mogoč le ob predhodni najavi.
Ravbarjev stolp in vodnjak pred njim sta skoraj edina ostanka srednjeveškega Malega gradu. Stolp se imenuje po tržaškem glavarju Ravbarju, ki je tako dolgo neuspešno oblegal Erazma Predjamskega, nato pa mu ga je z zvijačo le uspelo ubiti. V obnovljenem stolpu je ohranjena gotska kapela in lep zvezdasto rebrast strop, žal pa je ogled mogoč le ob predhodni najavi.
Izpod stolpa samo še malo peljemo naprej, potem pa je najbolje, da gremo čez Unico peš, v Planinski jami pa tako ali tako s kolesom nimamo kaj iskati. Vhod v ogromno dvorano je res mogočen. Čeprav reka večino leta dokaj mirno teče iz jame, kraj izpričuje kako mogočne so sile narave. Od vhoda je kakih 200 metrov še mogoče iti v jamo, za nadaljevanje pa bi bila potrebna oprema. Organiziran ogled nas lahko popelje daleč v notranjost. Poleg izjemnega kapniškega okrasja je zanimivo tudi podzemno sotočje Raka in Pivke - največje v Evropi.
Izpod stolpa samo še malo peljemo naprej, potem pa je najbolje, da gremo čez Unico peš, v Planinski jami pa tako ali tako s kolesom nimamo kaj iskati. Vhod v ogromno dvorano je res mogočen. Čeprav reka večino leta dokaj mirno teče iz jame, kraj izpričuje kako mogočne so sile narave. Od vhoda je kakih 200 metrov še mogoče iti v jamo, za nadaljevanje pa bi bila potrebna oprema. Organiziran ogled nas lahko popelje daleč v notranjost. Poleg izjemnega kapniškega okrasja je zanimivo tudi podzemno sotočje Raka in Pivke - največje v Evropi.
Ravbarjev stolp
Vhod v Planinsko jamo
Po ogledu južnega dela polja se odpeljemo nazaj v vas Planino in naprej proti severu. Ves čas se držimo desne in se tako izognemo glavni cesti. Pri pokopališki cerkvi na koncu vasi pa nadaljujemo s kolesarjenjem naravnost, po cesti, ki se kmalu nameni čez polje. Znajdemo se sredi tega naravnega čudesa, zato vozimo ustrezno počasi in odprtih oči. Lahko zapeljemo tudi v kak kotiček sredi močvirij, če pa ne, se čez most hitro približamo vasi Laze.
Po ogledu južnega dela polja se odpeljemo nazaj v vas Planino in naprej proti severu. Ves čas se držimo desne in se tako izognemo glavni cesti. Pri pokopališki cerkvi na koncu vasi pa nadaljujemo s kolesarjenjem naravnost, po cesti, ki se kmalu nameni čez polje. Znajdemo se sredi tega naravnega čudesa, zato vozimo ustrezno počasi in odprtih oči. Lahko zapeljemo tudi v kak kotiček sredi močvirij, če pa ne, se čez most hitro približamo vasi Laze.
Tam takoj na začetku vasi skrenimo levo, nato takoj spet levo in ko peljemo iz vasi desno, po cesti gor na Jakovski grič. Ta pot je bolj razgledna kot pa leva, ki gre spodaj, tik nad poljem.
Tam takoj na začetku vasi skrenimo levo, nato takoj spet levo in ko peljemo iz vasi desno, po cesti gor na Jakovski grič. Ta pot je bolj razgledna kot pa leva, ki gre spodaj, tik nad poljem.
Na vrhu griča je cerkvica sv. Mihaela, poiskati pa velja kapelo Marije v leščevju (15. st. ), ki je le malo severno, onkraj gozdička. Ta skromna kapela stoji na domnevno zdravilnem arteškem vodnem izviru, morda tudi na temeljih starejšega poganskega svetišča, posvečenega vodnemu božanstvu. Danes skrivnostne stopnice od vhoda vodijo naravnost v bazen z vodo.
Na vrhu griča je cerkvica sv. Mihaela, poiskati pa velja kapelo Marije v leščevju (15. st. ), ki je le malo severno, onkraj gozdička. Ta skromna kapela stoji na domnevno zdravilnem arteškem vodnem izviru, morda tudi na temeljih starejšega poganskega svetišča, posvečenega vodnemu božanstvu. Danes skrivnostne stopnice od vhoda vodijo naravnost v bazen z vodo.
Kapela Matere božje -->
Ker še vedno nismo izčrpali vseh današnjih ciljev, z griča Jakovica nadaljujemo proti severozahodu. Spustimo se do Unice in jo ponovno prečkamo. Tudi severni del Planinskega polja je zelo lep. Unica mirno vijuga nazaj (skoraj proti vzhodu), kakor da bi se hotela spet vrniti v Laze. Ena struga pa se spušča tudi proti severu.
Ker še vedno nismo izčrpali vseh današnjih ciljev, z griča Jakovica nadaljujemo proti severozahodu. Spustimo se do Unice in jo ponovno prečkamo. Tudi severni del Planinskega polja je zelo lep. Unica mirno vijuga nazaj (skoraj proti vzhodu), kakor da bi se hotela spet vrniti v Laze. Ena struga pa se spušča tudi proti severu.
Travniki pod Jakovico
Ob celotnem severnem robu Planinskega polja, pa tudi proti zahodu je veliko število ponorov, v katere izginja Unica. Nihče ne ve kakšne so njene podzemne poti, gotovo je le to, da so njene silne vode, ki na dan privrejo pri Vrhniki, več kot 150 m nižje. Nad nekaterimi ponori so še vedno železne rešetke.
Ob celotnem severnem robu Planinskega polja, pa tudi proti zahodu je veliko število ponorov, v katere izginja Unica. Nihče ne ve kakšne so njene podzemne poti, gotovo je le to, da so njene silne vode, ki na dan privrejo pri Vrhniki, več kot 150 m nižje. Nad nekaterimi ponori so še vedno železne rešetke.
Severno od polja je silno divji in razbit svet. Tam so apnenčasti griči, gozdovi, v katere vodijo redki grobi kolovozi in poti, zelo veliko pa je tudi kraških jam. Nekatere od njih so slikovite in prav blizu Planinskega polja. Lahko jih obiščemo, a vanje se kaj prav daleč najbrž ne bomo spustili, vsaj brez opreme in ustreznega znanja ne.
Severno od polja je silno divji in razbit svet. Tam so apnenčasti griči, gozdovi, v katere vodijo redki grobi kolovozi in poti, zelo veliko pa je tudi kraških jam. Nekatere od njih so slikovite in prav blizu Planinskega polja. Lahko jih obiščemo, a vanje se kaj prav daleč najbrž ne bomo spustili, vsaj brez opreme in ustreznega znanja ne.
Ker smo kolesa verjetno pustili blizu konca ceste, se vrnemo do njih, nato pa nadaljujemo po stezi proti zahodu, po robu gozda, tik nad poljem. Pripelje nas v vas Grčarevec, na glavno cesto. Sedaj nam pa res skoraj ne ostane drugega, kot da se po njej vrnemo v Planino, od tam pa po cesti levo h gradu Hošperk / Haasberg.
Ker smo kolesa verjetno pustili blizu konca ceste, se vrnemo do njih, nato pa nadaljujemo po stezi proti zahodu, po robu gozda, tik nad poljem. Pripelje nas v vas Grčarevec, na glavno cesto. Sedaj nam pa res skoraj ne ostane drugega, kot da se po njej vrnemo v Planino, od tam pa po cesti levo h gradu Hošperk / Haasberg.
Dodatek
Dodatek
Če nam je bil izlet premalo naporen ali pa, če smo ga morali zaradi visokih voda skrajšati, imamo na volj še dva zanimiva, nekoliko oddaljena cilja:
Če nam je bil izlet premalo naporen ali pa, če smo ga morali zaradi visokih voda skrajšati, imamo na volj še dva zanimiva, nekoliko oddaljena cilja:
Unška koliševka. To je velikanska udornica s 100 m visokimi stenami, v njej pa vlada vegetacijska inverzija. V njenih stenah so Italijani skopali menda 15 km rovov in zgradili utrdbo, ki je nikoli niso rabili. Za ogled je še vedno odprtih 1,5 km rovov. Od dvorca Hošperk / Haasberg je do tja skozi gozdove kar nekaj vzpona.
Unška koliševka. To je velikanska udornica s 100 m visokimi stenami, v njej pa vlada vegetacijska inverzija. V njenih stenah so Italijani skopali menda 15 km rovov in zgradili utrdbo, ki je nikoli niso rabili. Za ogled je še vedno odprtih 1,5 km rovov. Od dvorca Hošperk / Haasberg je do tja skozi gozdove kar nekaj vzpona.
Petričev hrib, 937 m, in Grmada, 873 m. Hriba sta lepa razglednika nad Planinskim poljem. Večina se nanju povzpne peš, dosegljiva pa sta (iz Lohače) tudi s kolesom, najbolje z gorskim.
Petričev hrib, 937 m, in Grmada, 873 m. Hriba sta lepa razglednika nad Planinskim poljem. Večina se nanju povzpne peš, dosegljiva pa sta (iz Lohače) tudi s kolesom, najbolje z gorskim.
Pogled na meandre Unice z Grmade