Zgodovina mesta

Prvotno naselje Keltov in Venetov je v Rimskem imperiju postalo eno od dveh pomembnih mest na tedanjem vzhodnem obrobju. Ob razpadu imperija so Huni porušili Oglej in Čedad je postal najpomembnejše mesto v Furlaniji. Sledili so vpadi številnih barbarskih ljudstev. Najpomembnejše za Čedad je bilo dejstvo, da so si ga za prvo glavno mesto v novi deželi izbrali Langobardi. Takrat se je izoblikovala zahodna etnična meja Slovanov. Po padcu Langobardov so Čedadu zavladali Franki in mesto je postalo del Svetega rimskega cesarstva. Kasneje je bil Čedad nekaj časa pod vplivom Benetk in nato Italije, nekaj časa pa opod Habsburžani oziroma Avstrijo. Pomen mesta pa je postopno upadal.

Ogled

Danes je Čedad najbolj zanimiv zaradi svojih zelo starih kulturnih spomenikov iz zgodnjega srednjega veka. Ko stojimo na vzhodnem koncu Hudičevega mosta, mestne znamenitosti iz 15. st., se nam ponuja prelep pogled na mesto, katerega stare hiše visijo nad sotesko Nadiže, številne cerkve pa oblikujejo razgibano veduto. V skali ob mostu na zahodni strani je keltski Hypogäum, ki je tudi na voljo za turistični ogled, čeprav ni povsem gotovo ali so izkopane votline bile nekoč rimske grobnice ali langobardske ječe.

Ko pridemo čez most v stari del mesta, je na desni kmalu po hipogeju osrednji trg, imenovan Piazza Duomo. Katedrala Santa Maria Assunta (15. - 16. st., zgrajena na temeljih stare cerkve iz 8. st.) je ob južni stranici trga, ob vzhodni pa je Pretorska palača (16. st.), ki naj bi jo načrtoval sam Andrea Palladio, v njej pa je danes nacionalni arheološki muzej. V tem, pa tudi v Krščanskem muzeju, ki je ob katedrali in v drugih okoliških cerkvenih kompleksih so številna umetniška dela iz starejših obdobij. Nemara so najbolj zanimiva tista iz 8. st., torej iz časa Langobardov, zaradi katerih so ti deli starega Čedada tudi pod zaščito UNESCA.

Parkirišče: 46.092089, 13.435958