Če o nekem mestu ne veš kaj dosti, si prijetno presenečen, ko pripelješ vanj in te sprejme s številnimi lepimi prizori. Tako je bilo v Fribourgu, ki je takoj presegel vsa pričakovanja.

Zgodovina

Že ko se sprehajaš ob Sarine, se vidi, da je mesto staro. Kraj je resda poseljen že od neolitika naprej, a v antiki je bila Švicarska planota nekoliko izven glavnih trgovskih poti, zato je iz staroromskega obdobja le malo arheoloških najdb. Tako se kot leto ustanovitve Fribourga šteje leto 1157, pripisujejo ga grofom Zähringen. Oblastniki so se nato naglo menjavali, že leta 1277 so to postali Habsburžani. Mesto se je razvijalo na več nekoliko ločenih točkah in naglo se je širilo tudi čez reko. Naslednja stoletja so bila v znamenju spopadov s sosednjim Bernom in nato s Francozi, od pridružitve Švicarski konfederaciji naprej (leta 1481) pa se je uveljavilo kot pomemben center švicarskega in celo evropskega katolicizma. Tako še danes lahko obiščemo številne pomembne samostane in cerkve v mestu in okolici.

Ogled mesta

Staro mestno jedro je zelo lepo ohranjeno in tvori enega največjih "srednjeveških" kompleksov v srednji Evropi. Nahaja se na polotoku, s treh strani obdano z vijugavo rečico Sarine. Večina hiš je zgrajenih v gotskem slogu še pred 16. st. in so torej stare več kot 500 let. Utrdbe Fribourga so tudi še dobro ohranjene (1,2 km) in lahko si ogledamo obzidje in številne stolpe. Deli mesta, ki so nekoliko dislocirani od jedra na polotoku pa so iz zelo različnih obdobij, nekatere zgradbe so tudi zelo stare. V celotnem Fribourgu velja obiskati tudi številne muzeje in samostane.

Nemara najpomembnejša zgradba Fribourga pa je gotska katedrala Sv. Nikolaja (slika spodaj). Zgrajena je bila med leti 1283 in 1490. Slovi po čudovitih oknih, ki jih je načrtoval Józef Mehoffer.

Parkirišče: 46.802642, 7.162667