Monte Castelberto, 1765 m

Vrh

Vršna planota Lesinije

Uvod

Ta pohlevni vrh je pravzaprav samo najvišja SZ točka planote Lesinija. Ker pa se dviguje visoko nad dolino reke Adiže, je z njega zelo lep razgled. A ni privlačen samo vrh Monte Castelberta. Celotna pokrajina ima nek nezaustavljiv šarm. Ko jo enkrat obiščeš, se boš tja vedno znova vračal. Njene široke planote, blaga, na jug obrnjena pobočja, slikovite pastirske koče, pokrite z lepimi kamnitimi ploščami, čebelnjakom podobne skalnate oblike, globoko vrezani potoki s starimi mlini in slednjič velikanski skalnati most "Ponte di Veja" - vse to so le nekatere stvari, ki mi ob tem pisanju prve pridejo na misel.

Vrh Monte Castelberta je dejansko tako položen, da ga doseže gorska cesta. In prav na vrhu je danes obnovljena planinska koča. Torej ni čudno, da je vrh zelo obiskan. Poleti cesta nemara ni odprta za javni promet, a s križišča, kjer se odcepi od ceste, ki prečka planoto, je do vrha manj kot pol ure. Območje je lepo za lahke pohode, kolesarjenje in pozimi za smučanje. V normalnih razmerah so pozimi po gorskih cestah speljane proge za smučarski tek - prav na vrh Monte Castelberta. Poleg kolesa so torej tekaške smuči zagotovo najbolj priporočljivo sredstvo za vzpon. Proti severu pa z vrha pobočja strmo padajo v Val Ronchi in so tudi skalnata. Tam imate tudi kakšno priložnost za bolj naporen vzpon.

Zanimivo skalovje in ljudska arhitektura

Razgled z vrha

Na vzhodu ob robu Lesinije pogled odplava na precej višjo skupino Cime Carega. Malce bolj proti SV je planota Monte Pasubia, proti severu pa vzdolž doline Adiže pogled odplava prav do visokih vrhov Alp.

Na SZ so posamični masivi gora nad Gardskim jezerom, za njimi pa skalnata Brenta in z ledeniki pokriti vrhovi skupine Adamelo-Presanella. Velik del zahodnega obzorja zakriva Monte Baldo. Proti jugu pa se pogledi izgubijo v meglicah Padske nižine, onkraj katere se v lepem dnevu vidi že tudi vrhove Apeninov.

Dostop

Vzpon na planoto Lesinija začneš nekje v okolici Verone, od koder navzgor vodijo številne ceste. Najbolje je peljati proti Passo delle Fitanze, ali pa v San Giorgio, ki je bolj na vzhodu. Od San Giorgia se proti zahodu odcepi gorska cesta, po kateri lahko pelješ s kolesom ali pozimi tečeš s smučmi. S sedla Passo delle Fitanze pa se ta cesta vzpenja v smeri proti SV in tudi omogoča kratek in hiter dostop. Ob vseh teh gorskih cestah so številne planine, v kočah je marsikje mogoče dobiti tudi kaj za pod zob. Od tebe je odvisno, kje boš začel s hojo, zadnje križišče je na sedlu Castelberto, od koder je do vrha manj kot pol ure.

Na Passo delle Fitanze lahko pripelješ tudi s severa, iz doline Adiže. Gorska cesta se odcepi v vasi Ala, blizu katere je tudi izvoz z Brennerske avtoceste.

Vzhod nad prelazom Fittanze

Gorska cesta, vreme pa je slabo ...

Tekaška proga Alta Lessinia

Omenil sem že možnost dostopa do številnih vrhov s tekaškimi smučmi. Medtem, ko je alpski smučarski center San Giorgio pogosto zaprt, so čudovite tekaške proge bolj obiskane. Sončne, razgledne, na velikih višinah, z le malo vzponi in spusti prečkajo celotno visoko planoto. Dostopa na proge sta praviloma dva: San Giorgio in Bocca di Selva. Pri obeh so parkirišča zastonj, vstop na proge pa je 7 EUR na dan (2019). To sta jugovzhodni izhodišči, na zahodu pa do prog lahko pridemo s prelaza Fittanze, vendar se urejene proge začnejo šele na planini Lessinia, 1616 m, ali celo na križišču Castelberto. Na spodnjem zemljevidu je označena samo proga od Bocce di Selva, iz San Giorgia pač še nisva šla.

Od koče na Bocca di Selva se začne najbolj strmi del vzpona, pa še ta ni prav nič zahteven. Mimo koč planine Folignano nas proga z blagimi ovinki pripelje pod Monte Tombo, na vrh, h koči, je navadno treba peš. Lahko pa z najvišje točke proge enostavno nadaljujemo in se okrog gore spustimo na križišča nad planino Podesteria. Tudi tja lahko skrenemo na okrepčilo.

Nadaljevanje gre pretežno proti zahodu, seveda proga naredi precej ovinkov okrog blagih grebenov. Najprej se malo spusti, nato pa se za dobrih 55 m spet dvigne do križišča Castelberto. Tam se bodisi obrnemo, bodisi gremo na razgledni vrh Castelberta, ali pa se proti jugu skoraj 100 m spustimo na planino Lessinia.

Povratek poteka bodisi po istih progah, če pa so urejene, lahko gremo po kateri od variant. Ena gre mimo koče Podesteria in nato naprej proti jugu na Bocco di Selva, druga, bolj strma, gre čez vrhove glavnega grebena severno od ceste z običajno progo. Z grebena so zelo lepi razgledi proti severu in severozahodu!

V času, ko so odprte tekaške proge, je običajno mogoče dobiti tudi okrepčilo v kočah ob progah: Rif. Bocca di Selvo, Koče v San Giorgiu, Rif. Tomba, Rif. Podesteria, Rif. Lessinia, Rif. Castelberto.

Najlepša tekaška proga na južnem obrobju Alp

Še en vtis s tekaške proge

In še ena skupina slikovitih skal

Zunanje povezave

Od leta 1990 je del Lesinije proglašen za: Parco Naturale Regionale della Lessinia.

In tukaj je Wikipedijina stran o Ponte di Veja.

Kdaj na vrh?

Na Monte Castelberto gremo lahko v vseh letnih časih. Pozimi je odvisno od snežnih razmer kako visoko bodo gorske ceste očiščene.