Zgodovina

Najstarejše sledi bivanja na Danielsbergu je menda mogoče datirati še v neolitik. Skalni bloki na vršni planoti, malo preden pridemo do cerkve, so menda umetno izdolbeni (»Schalensteine«), domnevajo, da so na tistem lepem kraju izvajali žrtvene obrede, tako kot na mnogih drugih, podobnih mestih v Alpah. Kameno orodje in keramiko so našli tudi pri cerkvi. Kasneje se je na griču razvila naselbina v bronasti dobi, nato so gori živeli Kelti (železna doba), ki so v bližini tudi rudarili. Za Kelti so prišli Stari Rimljani, ki so prav tako cenili lego vršne planotice, na kateri je tudi dober vodni izvir. Kraj so imenovali »Colomunitio«, kar pomeni utrjen grič. Na planotici je bil tudi Herkulov tempelj. Že okrog leta 313 je na vrhu stala prva krščanska kapela, ki je služila obredju kristjanov, ki so na grič prišli že okrog leta 100 n.š. Cerkev na najvišji, jugovzhodni točki griča pa je bila zgrajena leta 1127 in nato večkrat prenovljena.

Ogled

Na Danielsberg se bomo nemara pripeljali kar z avtom, gre pa iz doline gor tudi več markiranih, različno zahtevnih poti. Čez skalovje griča gre celo ferrata. Prav od Möll gor je več kot 350 m višinske razlike.

Sicer pa cesta na vrh pripelje od severozahoda. V zgornjo dolino iz Kolbnitza sledimo smerokazom, ko pa smo že skoraj mimo griča, se na vrh odcepi dobra cesta. Parkirišče je tik pod znamenitim gostiščem, imenovanim Herkuleshof. Ob gostišču je majhno jezerce, krožne, dobro označene poti pa nas popeljejo do vseh največjih zanimivosti: Herkulov tempelj, izdolbene neolitske skodele, 300 let star macesen, cerkev Sv. Daniela itd. Od leta 1964 naprej je Danielsberg tudi zaščiteno naravno območje, zato po njem vodijo tudi naravoslovne poti.

Parkirišče: 46.888881, 13.279953