Rakov Škocjan

7

Znamenita kraška dolina na Notranjskem, kjer je potok Rak ustvaril številne znamenitosti. Veliki naravni most je edinstven primerek svoje vrste, Mali naravni most pa je skupaj z jamami pod njim tudi čudovit. Odvisno od letnega časa je tudi lepa sama dolina potoka Rak.

Pod Malim naravnim mostom

Kako je nastal Rakov Škocjan?

Najprej o imenu. Potok, ki teče po dolini, se imenuje Rak, Škocjan pa je okrajšava za Sv. Kancijan, po tem svetniku se je tudi imenovala cerkvica pri Velikem naravnem mostu.

Dolina je obdana z apnenčastim skalovjem iz obdobja krede, ki ga je voda močno razjedla. Rak je nekoč tekel vseskozi pod zemljo, a blizu površja. Z nadaljnjim preperevanjem so se deli stropov votlin porušili, posutine pa je nato voda v glavnem odplaknila. Nekateri deli jamskega sistema pa so ostali, na nekaj mestih tudi v obliki naravnih mostov. Celotna dolina ni dolga več kot 2,5 km, na preostalih območjih pa Rak še vedno teče pod zemljo.

Rak teče v tipični "dinarski smeri", od jugovzhoda proti severozahodu. Njegovi viri so v območju Zelških jam. Sicer pa vode rečice prihajajo iz bližnjega Cerkniškega jezera, številni pritoki pa tudi s pobočij masiva Javornika. Potem, ko pride na plan, Rak začne vijugati po dolini. Skoraj vsako leto ob veliki vodi dolino poplavi, zato so ob strugi lepi travniki. Na severozahodu, kmalu onkraj Velikega naravnega mosta, Rak ponovno ponikne v podzemlje. Njegove vode izginejo v Tkalco jamo, ki je malo več kot 3 km dolg jamski sistem, nato pa se v podzemnem sotočju zlijejo v reko Pivko.

Poleg same doline so največje znamenitosti Rakoveka Škocjana naravni mostovi, jame in brezna.

Zgodovina

Najstarejše arheološke najdbe iz jam ob Rakovem Škocjanu so celo iz obdobja paleolitika. Blizu cerkvice Sv. Kancijana so našli keramiko in kamnite zidove iz železne dobe, kar kaže na možnost, da je bilo nekoč tam ilirsko naselje. Med turškimi vpadi (od 15. st. naprej) so se prebivalci bližnjih vasi v jamah skrivali, prva pisna omemba cerkvice Sv. Kancijana pa izvira iz leta 1526. Dolina in njene znamenitosti so bile javnosti prvič obširneje predstavljene v znameniti knjigi Janeza Vajkarda Valvasorja: Slava Vojvodine Kranjske (1689).

Glavne znamenitosti

Mali naravni most

Zelške jame

Jamski sistem lahko obiščemo, saj dobra pot vodi iz ene udornice v drugo. Stene udornic so visoke od 8 do 50 metrov. Skozi jamski sistem teče Rak, a njegovih izvirov v podzemlju brez posebne opreme in dovoljenja ne moremo obiskati.

Mali naravni most

je ozek, a visok skalni most med dvema udornicama. Njegova višina je spoštljivih 42 m (nad gladino reke). Most prečka dobra, varna steza.

Veliki naravni most

se nahaja v severozahodnem koncu doline. To je čudovita naravna skalna oblika, pravi simbol slovenskega krasa. Čvrsti most je 37 m visok, a nad njegovim lokom je še 23 m debel skalni blok, ki je dovolj čvrst, da most prečka celo cesta. Pozimi 2014 je vse okoliške gozdove močno uničil požled. Ko sva 29. julija obiskala most, so čezenj nenehno vozili težki tovornjaki, naloženi s hlodovino. Očitno še vedno niso ogrožali od države zaščitene naravne vrednote. Kotel je udornica, v kateri je občasno (presihajoče) jezero.

Tkalca jama

Raziskana je v dolžini 2845 m. Po tej točki se Rak pod zemljo zlije v reko Pivko, ki kasneje spet priteče na plan na Planinskem polju. Tkalca jama ima dva vhoda in jo je mogoče obiskati le, ko Rak nima veliko vode. Ob visoki vodi pa gladina Raka izredno naraste. V skrajnih primerih prav do vrha Velikega naravnega mosta. Takrat je seveda poplavljena celotna dolina Rakovega Škocjana.

Izviri z Javornikov

V dolini Rakovega škocjana so številni manjši izviri, ki se stekajo v Rak.

Veliki naravni most

Dostop

V nekaterih redkih primerih vožnja z avtom po dolini ni mogoča. Z avtoceste Ljubljana-Postojna zapeljemo pri Uncu. V Rakov Škocjan se od lokalne ceste odcepita dve gozdni cesti, vsaka k enemu koncu doline:

> Iz vasi Unec ob avtocesti peljemo proti jugozahodu, nato skrenemo levo do Velikega naravnega mosta.

> V smeri proti Cerknici kmalu za vasjo Rakek skrenemo desno v Podskrajnik, nato peljemo skozi Zelše in naprej v gozdove. Čez nekaj kilometrov smo pri Malem naravnem mostu.

> Zelo lep je obisk Rakovega Škocjana s kolesi. Če turi priključimo še obvoz Cerkniškega jezera, je to ena najlepših kolesarskih tur Notranjske.

Ogled Rakovega Škocjana

Po dolini vodi označena naravoslovna učna pot. Na znamenitosti opozarjajo razlagalne table. Ogled vseh točk je (še) zastonj (2017). Če ne gremo po celotni dolini, si velja ogledati vsaj oba naravna mostova in Zelške jame.

Veliki naravni most

Parkiramo zgoraj, blizu ruševin Sv. Kancijana, ali pa na velikem parkirišču spodaj. S slednjega v nekaj minutah sestopimo do vode na vzhodni strani mostu. Pri sestopu na zahodno stran pa nam malo potikanja po goščavi ne uide.

Mali naravni most in Zelške jame

S parkirišča je na most le nekaj minut hoje. Z njega je lep pogled dol v kanjon, nato pa most prečkamo in po poti sestopimo v prvo udornico. Pot je strma. Ko smo pri reki, na desni vidimo značilno svetlobo. To je prehod, skozi katerega Rak teče v Rakov Škocjan. A tam ne gre nobena pot. Nadaljujemo pa lahko po jami proti levi. Na drugi strani smo kmalu zunaj, nakar pot prečka reko po majhnem, slikovitem mostičku. Tam reka naredi velik ovinek in ob njej gremo levo v naslednjo jamo. Iz te izstopimo v veliko udornico pod Malim naravnim mostom, ki ga vidimo visoko nad seboj. Udornico lahko malce raziščemo, a samo do jame, kjer Rak izvira. Druga pot pa gre proti vhodu v Zelške jame, ki pa je zaprt z železno ograjo. Tako nam ostane le še povratek po isti poti na parkirišče.

Parkirišče: Veliki naravni most: 45.795767, 14.287988, Mali naravni most: 45.790860, 14.304398