Radensko polje
4
4
Manjše kraško polje pri Grosupljem ni tako poznano kot na primer Planinsko polje, je pa tudi polno lepih naravnih znamenitosti: vijugavi potoki, ponorne jame in estavele, ljubki osameli griči s cerkvicami in enim gradom ter seveda značilna flora in favna.
Manjše kraško polje pri Grosupljem ni tako poznano kot na primer Planinsko polje, je pa tudi polno lepih naravnih znamenitosti: vijugavi potoki, ponorne jame in estavele, ljubki osameli griči s cerkvicami in enim gradom ter seveda značilna flora in favna.
Radensko polje pri Velikem Retju
Kopanj
Radenskemu polju življenje dajejo tri rečice, ki prečkajo polje nekako v smeri od zahoda proti vzhodu. Nato poniknejo in pod zemljo tečejo v do 5 km oddaljeno Krko. Zaradi blagega padca tvorijo številne meandre, svet med rečicami pa je tudi moker, s številnimi mrtvicami in kotanjami z mlakami. Na zahodu in vzhodu polje obdajajo gozdnati hribi. Iz samega polja pa se dvigujeta dva griča, huma, ki sta svojevrstni posebnosti. Oba sta gozdnata, a na vrhu je dovolj prostora, zato sta že od pradavnine poseljena. Na obeh sta bili že v železni dobi gradišči, danes pa na griču Boštanj stojijo ruševine istoimenskega gradu iz konca 15. st., na Kopanju pa cerkev, ki je znana po tem, da je v bližnjem župnišču nekaj let svojega otroštva preživel France Prešeren. Kopanj je res slikovit osamelec, sredi njegovega severnega pobočja pa je na daleč sloveč arteški studenec, edini tovrsten v Sloveniji, ki je menda tudi zdravilen.
Radenskemu polju življenje dajejo tri rečice, ki prečkajo polje nekako v smeri od zahoda proti vzhodu. Nato poniknejo in pod zemljo tečejo v do 5 km oddaljeno Krko. Zaradi blagega padca tvorijo številne meandre, svet med rečicami pa je tudi moker, s številnimi mrtvicami in kotanjami z mlakami. Na zahodu in vzhodu polje obdajajo gozdnati hribi. Iz samega polja pa se dvigujeta dva griča, huma, ki sta svojevrstni posebnosti. Oba sta gozdnata, a na vrhu je dovolj prostora, zato sta že od pradavnine poseljena. Na obeh sta bili že v železni dobi gradišči, danes pa na griču Boštanj stojijo ruševine istoimenskega gradu iz konca 15. st., na Kopanju pa cerkev, ki je znana po tem, da je v bližnjem župnišču nekaj let svojega otroštva preživel France Prešeren. Kopanj je res slikovit osamelec, sredi njegovega severnega pobočja pa je na daleč sloveč arteški studenec, edini tovrsten v Sloveniji, ki je menda tudi zdravilen.
Ruševine gradu Boštanj
Midva sva Radensko polje obiskala konec februarja, pa sva se zadržala več ur. Kako bi šele bilo na kak topel, sončen majski dan?
Midva sva Radensko polje obiskala konec februarja, pa sva se zadržala več ur. Kako bi šele bilo na kak topel, sončen majski dan?
Severni del
Severni del
Ko pripeljete iz Grosupelj, je najbolje parkirati pri Boštanjskem ribniku. Če se vam da hoditi dobro uro, greste lahko najprej okrog ribnika, nato čez travnik kar po brezpotju k cerkvici sv. Martina, od tam gor do gradu Boštanj in na drugi strani dol v Zagradec. Iz vasi se ob Dobravki odpravite proti jugu, si ogledate estavele in ponore Velikega Retja, potem pa se vrnete skoraj do vasi in greste po kolovozu proti zahodu do glavne ceste. Ob veliki vodi je prehod čez Dobravko pri Zagradcu težak.
Ko pripeljete iz Grosupelj, je najbolje parkirati pri Boštanjskem ribniku. Če se vam da hoditi dobro uro, greste lahko najprej okrog ribnika, nato čez travnik kar po brezpotju k cerkvici sv. Martina, od tam gor do gradu Boštanj in na drugi strani dol v Zagradec. Iz vasi se ob Dobravki odpravite proti jugu, si ogledate estavele in ponore Velikega Retja, potem pa se vrnete skoraj do vasi in greste po kolovozu proti zahodu do glavne ceste. Ob veliki vodi je prehod čez Dobravko pri Zagradcu težak.
Kopanj
Kopanj
Na grič se lahko pripeljete z avtom, po ogledu cerkve in spominske plošče Prešernu pa velja iti še na severno stran griča, kjer je sredi pobočja zdravilni studenec.
Na grič se lahko pripeljete z avtom, po ogledu cerkve in spominske plošče Prešernu pa velja iti še na severno stran griča, kjer je sredi pobočja zdravilni studenec.
Južni del
Južni del
Iz Velike Račne se proti vzhodu lahko po kolovozu še peljete z avtom, a dovolj zgodaj že parkirajte, da si boste lahko dobro ogledali meandre Šice. Nazadnje vas steza pripelje do kraja, kjer ponika v Zatočno jamo. Še malo prej in severneje je mogočni, običajno suhi vhod v Lazarjevo jamo, nad njim pa še vhod v Vršnico. V globini so vse te tri jame povezane, a obisk podzemlja je dokaj zahteven. Vhoda v Lazarjevo jamo in Zatočno jamo sta zavarovana z ograjama, ki ustavljajo plavje.
Iz Velike Račne se proti vzhodu lahko po kolovozu še peljete z avtom, a dovolj zgodaj že parkirajte, da si boste lahko dobro ogledali meandre Šice. Nazadnje vas steza pripelje do kraja, kjer ponika v Zatočno jamo. Še malo prej in severneje je mogočni, običajno suhi vhod v Lazarjevo jamo, nad njim pa še vhod v Vršnico. V globini so vse te tri jame povezane, a obisk podzemlja je dokaj zahteven. Vhoda v Lazarjevo jamo in Zatočno jamo sta zavarovana z ograjama, ki ustavljajo plavje.
V Lazarjevi jami
Zatočna jama
Na bregu rečice Šice