Temačni kraji

Za fotografiranje slapov pa je uporaba stojala skoraj obvezna. En razlog za to je na splošno manj svetlobe. Takšna situacija je tudi sicer v soteskah, v jamah, v zaprtih prostorih in še kje. Slikanje »iz roke« je pri časih, daljših od 1/50 zelo tvegano. Če pa postaviš kamero na stojalo in vključiš samosprožilec, so časi lahko zelo dolgi in zaslonka zaprta. Če se le objekti ne premikajo.

Pri fotografiranju slapov pa pri časih, daljših od 1/10 (desetinka sekunde) nastane še en zanimiv učinek. Padajoča voda se na sliki spremeni v mehak, bel pajčolan, vsa ostala okolica pa je popolnoma ostra. Pri dolgih časih nastane tudi vtis, da ima slap precej več vode.

Slap Veliki Kozjak pada v skoraj povsem zaprto votlino, kar na tej sliki sicer ni videti, so pa vidne vse druge podrobnosti. Ker se malo premika tudi voda v jezercu, je videti nekoliko motna, čeprav je sicer kristalno čista. To je pač cena, ki jo je bilo treba plačati. Vodni pramen pa je zelo lep in tudi na stenah jame vidimo vse podrobnosti. Če bi se hotel še bolj potruditi, bi pa naredil še eno sliko vode s kratkim časom osvetlitve. In potem doma to vodo zamenjal s tisto drugo, bolj bistro.